Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Izšlo je

Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja..

Milan Jesih: Namreč

2. 12. 2021

Pesnik in prevajalec Milan Jesih poezije ne mistificira, toda tudi njegova najnovejša pesniška zbirka Namreč, objavljena pri Beletrini, navduši. Nastop v oddaji Izšlo je je razumel kot dolžnost, da nekoliko pomaga knjigi. Kako je opravil dolžnost, boste slišali v oddaji s prepoznavnim propagandnim značajem. (Oddajo je pripravil Marko Golja, ki dodaja Nikar je ne zamudite.)

Potopimo Islandijo!

18. 11. 2021

Pisatelj, biolog, ekolog in lovec Boris Kolar je lani objavil zelo dobro pripovedno zbirko Trinajst, letos pa je potrdil dobro pisateljsko kondicijo z romanom Potopimo Islandijo! (tudi ta njegova knjiga je izšla pri založbi Goga in tudi ta se odlikuje z lično opremo Jurija Kocuvana). Več o blagohumornem romanu, v katerem se skupina razočaranih varčevalcev iz izmišljenega nizozemskega mesteca Zwartenburen odpravi na maščevalni pohod nad islandske poslovneže, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Dostojevski in jaz

11. 11. 2021

Okroglo obletnico rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega (1821-1881) je kar nekaj založb obeležilo z izidom pisateljevih del. Literarno-umetniško društvo Literatura pa se je avtorju poklonilo z nekoliko drugačnima knjigama, z biografijo Ljudmile Saraskine v prevodu Boruta Kraševca ter z zbornikom Dostojevski in jaz. Zbornik je uredil dr. Matevž Kos, vsebuje pa prispevke sedemnajstih avtoric in avtorjev. Dva izmed njih sta gosta Marka Golje – dr. Alenka Koron, avtorica eseja O ženskih likih v Besih F. M Dostojevskega, in ddr. Igor Grdina, avtor eseja Za Dostojevskim. Nikar ne zamudite.

Nina Petek: Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode

4. 11. 2021

Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode (objavljeno pri Založbi Pivec) bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami. Več o tematiki pove dr. Nina Petek v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Meta Kušar: Zmaj

28. 10. 2021

Pesnica in esejistka Meta Kušar je pred kratkim pri založbi Litera objavila novo pesniško zbirko Zmaj. Več o poeziji, ki je tudi hvalnica življenju, in še čem, tudi o položaju pesnice, bo umetnica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Marcel Štefančič, jr.: Filmski almanah ´20

21. 10. 2021

Marcel Štefančič, jr. letos že tridesetič (!) objavil Filmski almanah, letni pregled filmske ponudbe. Tokratni almanah je seveda poseben zato, ker je bilo posebno lansko leto, leto, ko so divjali »pandemija, populizem, refašizacija, erozija demokracije, karantene, policijske ure, zapore, paranoja, …« Almanah je tudi letos, že dvajsetič izšel pri zložbi Umco. Več o njem (in še čem) bosta povedala njegov avtor Marcel Štefančič, jr. in njegov urednik Samo Rugelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Hinko Smrekar

14. 10. 2021

Hinko Smrekar (1983–1942) je bil izjemno vsestranski umetnik. Toda do letošnjega leta je bilo monografij o samosvojem umetniku in njegovem opusu presenetljivo malo: predvsem je treba omeniti monografijo, ki jo je leta 1957 objavil Karel Dobida. V poznejših letih in desetletjih je izšel kak tanek katalog, to skromno tradicijo pa je letos najprej prekinil ddr. Damir Globočnik s svojo monografijo o Smrekarju, potem pa obsežen, dvodelen katalog, ki ga je izdala Narodna galerija, uredila pa avtorica razstave dr. Alenka Simončič. Obsežni katalog vsebuje Smrekarjeva do natisa evidentirana dela, poglobljeni študiji urednice in polihistorja ddr. Igorja Grdine, bibliografijo, seznam razstav … Več o katalogu, Smrekarju in še čem bo povedala dr. Alenka Simončič v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam

7. 10. 2021

Pisateljica, igralka in gledališka mentorica Nataša Konc Lorenzutti je s svojim najnovejšim romanom Beseda, ki je nimam najverjetneje ustvarila svoj najzahtevnejši roman. Pripoveduje namreč o otrocih, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, da bi jih oblikovali po svoji ideologiji in interesih Tretjega rajha, predvsem pa pripoveduje o žrtvah in njihovih bližnjih, ki odkrivajo zamolčano travmo. V ospredju romana (objavljenega pri založbi Miš) je dijakinja Sonja Vidmar, ki počasi, a vztrajno odkriva zgodbo svoje družine, predvsem none Barbare, ki je bila ena izmed ukradenih otrok. Pisateljica je roman zasnovala z dvema pripovednima linijama: prva je izrazito dialoška in prikazuje, kako Sonja počasi sestavlja družinski mozaik, druga pa pričevanjska (različni dokumenti none Barbare); tako ji je uspelo podati zgodbo iz dveh dopolnjujočih se perspektiv in ustvariti celostno podobo presunljive usode. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Irena Svetek: Rdeča kapica

30. 9. 2021

V zgodovini slovenske žanrske literature imajo avtorice pomembno mesto: Ljuba Prenner je s povestjo Neznani storilec napisala enega najzgodnejših žanrskih tekstov, Maja Novak je napisala kar nekaj vrhunskih romanov v različnih tipih žanra; v sodobnosti je Irena Svetek že s svojim prvim žanrskim romanom Rdeča kapica (Beletrina) dokazala, da obvlada žanr, psihologijo in da se ne boji temnih strani življenja. Romaneskna zgodba je daleč od preproste zasnove, saj bralec spremlja dnevniške zapiske nekoga, ki je doživel zelo dosti hudega, in potek preiskave umora štirinajstletne mladenke v parku Kodeljevo v Ljubljani. Trpljenje zaradi nasilja določa marsikoga v galeriji romanesknih likov, dosti je različnih zlorab in zasvojenosti, tako da je Rdeča kapica noir roman v najboljšem pomenu besede. Za nameček je proces iskanja morilca zelo napet, in bodo na svoj račun prišli ljubitelji in ljubiteljice detekcije. Za vse, ki vam bo roman Rdeča kapica všeč, pa še dobra novica: avtorica je že dokončala svojo drugo kriminalko, ki bo izšla naslednje leto. Več pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Ireno Svetek. Nikar ne zamudite.

Manka Kremenšek Križman: Tujci

23. 9. 2021

Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebej obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila okoli sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski stiski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne.

Janez Ramoveš: Skupinska slika (Folklora)

16. 9. 2021

Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno, in ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nina Dragičević: To telo, pokončno

9. 9. 2021

Nina Dragičević je zelo vsestranska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica, sociologinja, publicistka in glasbenica (zato bomo oddajo začeli in končali z odlomkoma iz njene avtorske skladbe Parallellax). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, bo predstavila svojo najnovejšo pesniško knjigo z naslovom To telo, pokončno, pesnitev, ki v različnih legah tematizira telo in ki se prepušča vrtincem vrtinčenj, kopanju po različnih usodah in izrekanju različnih izkušenj, da bi na koncu preživelo in obstalo to telo, pokončno. Nikar ne zamudite.

Andrej Blatnik: Trg osvoboditve

2. 9. 2021

Pri Založbi Goga je pred kratkim izšel nov roman pisatelja, esejista, prevajalca in urednika Andreja Blatnika. Njegov naslov je Trg osvoboditve. Roman vsebuje vrsto značilnih pisateljevih odlik, med drugim pretanjeno dialektiko med povedanim in izpuščenim, ironijo, tekočo pripoved, kopico kulturnih referenc, še posebej pa se odlikuje kot roman o osamosvojitvi Slovenije in letih, ki so sledile, in kot galerija človeških likov (omeniti velja vsaj razmerje romanesknega junaka z ljubeznijo njegovega življenja in njegov odnos s starši). Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi odlomka iz romana.

Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze

26. 8. 2021

Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze

26. 8. 2021

Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Josip Osti: Izgon v raj

19. 8. 2021

Nekaj tednov po izidu knjige izbranih pesmi Josipa Ostija z naslovom Izgon v raj v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi, je pesnika na domu v Tomaju marca 2013 obiskal Marko Golja in posnel pogovor za oddajo Izšlo je; nekaj tednov po pesnikovi smrti bomo pogovor, v katerem pesnik pripoveduje o sebi, ljubezni in svojem ustvarjanju, ponovno predvajali: v spomin na izjemnega, pogumnega in plodovitega umetnika.

Janja Vidmar: Niti koraka več

12. 8. 2021

Pisateljica Janja Vidmar je ustvarila obsežen in odmeven opus problemske mladinske literature, s svojim najnovejšim romanom Niti koraka več pa nagovarja odrasle bralke in bralce. Njena romaneskna junakinja se napoti na slovito romarsko pot Camino z obilico duševne prtljage, na poti pa … Več o romaneskni junakinji in romanu, objavljenem pri založbi UMCo, pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Mirt Komel: Detektiv Dante

5. 8. 2021

Kulturolog in pisatelj Mirt Komel je (med drugim) odličen poznavalec žanrske literature, kot pisatelj pa preseneča z zahtevnimi izzivi. V minulih šestih letih je pri založbi Goga objavil tri romane: leta 2015 psihološko miniaturo Pianistov dotik, nominirano za kresnika, tri leta pozneje samosvojo kriminalko Medsočje, letos pa detektivko Detektiv Dante. Več o romanu Detektiv Dante, katerega zgodba se zapleta in razpleta pred zgodbo v romanu Medsočje, postavljen pa je v Novo Gorico, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Samo Rugelj: Na prepihu

29. 7. 2021

… je podnaslov knjige, v kateri založnik in pisatelj Samo Rugelj pripoveduje o delu v tednih in mesecih epidemije, predvsem pa o krepčilni moči narave. Posamezna poglavja je namreč napisal kot zapise o različnih izletih, pohodih in vzponih, v njih pa je vtkal reminiscence na svoje delo, srečanja z (ne)znanci, utrinke o bližnjih in še kaj. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Litera, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Arjan Pregl: Dolga zgodba

22. 7. 2021

Slikar in ilustrator Arjan Pregl je dokazal, da je mojster kratke zgodbe. V zbirki Prišleki pri LUD Literatura je objavil svojo drugo pripovedno zbirko Dolga zgodba, zbirko (kratkih) kratkih zgodb. Njegove zgodbe pogosto presenetijo, nato pa ostanejo z bralko in bralcem. Več o svojem zgodbarskem univerzumu pove pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa bo tudi kar pet zgodb, kratkih, seveda.

Jani Virk: Jaka in Vane

15. 7. 2021

Z desetim romanom si je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Jani Virk zadal nelahko nalogo: pisati o letih odraščanja in zorenja, skratka, tudi o osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Na pogled je roman Jaka in Vane roman o dveh prijateljih, toda hkrati zdi se, da je nekoliko bolj trpni Jaka bolj v ospredju kot nekoliko bolj dejavni Vane. Ob njunem odnosu zanima pisatelja (med drugim) Jakova družinska zgodba (z značilno razumevajočo mamo in s hladnim očetom, ki ne zmore brezpogojne ljubezni) in njegovo služenje vojaškega roka. Ena izmed odlik romana, objavljenega pri Beletrini, je pisateljev slog. Več o njem oziroma romanu sploh bo Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Mojca Širok: Evidenca

8. 7. 2021

Mojca Širok je do leta 2018 slovela predvsem kot televizijska novinarka, tistega leta pa je objavila svojo leposlovno prvenko, srhljivko z naslovom Pogodba, in dokazala, da obvlada tudi pisanje leposlovnih del. Dobro pisateljsko kondicijo je potrdila pred kratkim, ko je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila srhljivko Evidenca, drugi del trilogije Rim, Ljubljana, Bruselj. Tudi tokrat je napisala napeto knjigo, ustvarila galerijo zanimivih likov, naslikala nevarno simbiozo politike in denarja ter pripravila kar nekaj presenečenj za bralca in bralko. Več o berljivem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Alja Adam: Privlačnosti

1. 7. 2021

Pesnica Alja Adam je pred kratkim objavila četrto pesniško zbirko Privlačnosti (tako kot prejšnje je tudi ta izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph). Ker je pesnica tudi terapevtka, ne preseneča, da imajo čustva v njeni poeziji opazno vlogo. Več o zbirki, poeziji, doživljanju pesmi s telesom, čustvih, gotovosti oziroma negotovosti in še čem bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pesmi Žaba, Živali in Vprašanja. Nikar ne zamudite.

Tomo Virk: Pod Prešernovo glavo

24. 6. 2021

Tomo Virk je letos objavil dve knjigi: pri LUD Literatura je objavil študijo Literatura in etika, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa monografijo z nekoliko literarnim naslovom Pod Prešernovo glavo in z nekoliko daljšim podnaslovom: Slovenska monografija in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Skratka, dr. Virk v knjigi podaja sintetičen pregled razmerja med literaturo na eni strani in družbo, slovenstvom, politiko na drugi. V prvi polovici monografije se zdi predstavljena snov že nekoliko znana, izzivalnejši je drugi del, ki analizira spremembe v razmerju med literaturo in družbo v letih 1990-2020. Več o tej knjigi in še čem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Vincenc Gotthardt: Na drugem koncu sveta

17. 6. 2021

Vincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje. Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi s pomočjo spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.

Evald Flisar: Moje kraljestvo umira

10. 6. 2021

Pisatelj in dramatik Evald Flisar praviloma ustvarja romane, ki se odlikujejo z izvirno in samosvojo pripovedno strukturo. To velja tudi za njegov roman Moje kraljestvo umira (s podnaslovom Zgodbarjenje ob koncu sveta). Več o romanu (objavljenem pri založbi Sodobnost International) o pisatelju, ki trči ob ustvarjalno blokado, bo v oddaji Izšlo je povedala avtorica spremne besede in literarna kritičarka Alenka Urh. Nikar ne zamudite.

Ivo Svetina: Malabar

3. 6. 2021

Ivo Svetina je predvsem pesnik, nato pa tudi dramatik, esejist in še kaj, toda v tokratni oddaji Izšlo je vas bo presenetil: med drugim bo pripovedoval o svoji averziji do poezije, predvsem pa o svojem prvem romanu Malabar, o romanu, ki se začne kot potopis portugalskega pomorščaka z začetka Novega veka, nato pa se ob pisateljevih medbesedilnih in metafikcijskih posegih nezadržno spreminja v intimno potovanje literarnega junaka, pripovedovalca, pisatelja samega … Več o romanu, ki se – med drugim – odlikuje s svojo poetičnostjo, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Barbara Korun: Idioritmija

27. 5. 2021

Pesnica Barbara Korun je tudi zbrana in poglobljena bralka svoje najnovejše pesniške zbirke Idioritmija. O tem priča njena spremna beseda (čeprav je nehvaležno, da mora avtorica pisati o svoji pesniški zbirki), kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. (Izdala sta jih KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, knjigo je uredil Gašper Malej, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec)). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarjev nečesa je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem bo Barbara Korun povedala v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi prebrala bo kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Tone Stojko: Naša jeza je brezmejna

20. 5. 2021

Naša jeza je brezmejna je še kako zgovoren in ustrezen naslov monografije fotografij Toneta Stojka. V njej je izšel izbor mojstrovih fotografij demonstracij od leta 1968 do 2020. Fotografije so tako poklon ljudem, ki so se postavili za svoj prav, ki so se uprli oblasti in njenim ukrepom, hkrati pa so izjemno dragoceni zgodovinski dokument. Monografijo sta izdala Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga Založba d.d., uredila pa sta jo Tone Stojko in Nataša Strlič, sogovornika Marka Golje. V monografiji so ob bogati paleti zgodovinskih fotografijah objavljeni tudi kratki eseji Nataše Strlič, dr. Mladena Dolarja, ddr. Rudija Rizmana, dr. Vlada Miheljaka, Ervina Hladnika Milharčiča, Aljoše Mastna in dr. Alija Žerdina. Nikar ne zamudite.

Dušan Merc: Črna maska

13. 5. 2021

Pisatelj in esejist Dušan Merc si je z romanom Črna maska zadal nelahko nalogo – njegov romaneskni junak je namreč Marij Kogoj, glasbeni genij, ki se izgublja v duševnih labirintih. Podnaslov romana je Fragmenti iz življenja Marija Kogoja, zato je nekoliko presenetljivo, da je pisatelj sešil fragmente v celoto s pomočjo literarnega pripovedovalca. Ali je roman zato izgubil na verjetnosti, je vprašanje za bralko oziroma bralca. Več o odlično napisanem romanu, objavljenem pri Slovenski matici, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Saša Pavček: Zastali čas

6. 5. 2021

Dramska igralka, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je svojo prvo pesniško zbirko Obleci me v poljub objavila leta 2010 (pri založbi Miš, ki je knjigo obogatila z zgoščenko pesničinih pesmi v njeni interpretaciji), dobrih deset let pozneje pa svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas (pri Cankarjevi založbi, žal tokrat brez priložene zgoščenke). Pesmi v zbirki Zastali čas so marsikdaj poklon konkretnim ljudem, tudi pesničini mami, predvsem pa pesmi o zavedanju časa, trenutkov, življenja v vseh njegovih legah. Preveva jih svojevrstna hvaležnost, o kateri bo pesnica pripovedovala tudi v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, interpretirala pa bo tudi nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo z melodičnostjo in kar kličejo po interpretaciji. Nikar ne zamudite.

Damir Globočnik: Hinko Smrekar

29. 4. 2021

Leta 1957 je dr. Karel Dobida objavil svojo monografijo o Hinku Smrekarju. V poznejših letih in desetletjih je izšlo o Smrekarju nekaj študij, kak katalog, ponatis njegovega Črnovojnika in njegov tarok. Monografija odličnega poznavalca slovenske karikature ddr. Damirja Globočnika tako zapolnjuje precejšno praznino na področju kulturne zgodovine. Avtor z zelo zgoščenim in informativnim besedilom bralkam in bralcem predstavi življenjsko in umetniško pot izjemnega umetnika, napisano pa ponazori z vrsto reprodukcij umetnikovih del (karikatur, ilustracij, grafik …). Več o Smrekarju in svoji monografiji ddr. Damir Globočnik pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nataša Sukič: Amplituda

22. 4. 2021

Pisateljica in političarka Nataša Sukič je ustvarila prepoznaven pripovedni opus, ki obsega tako romane kot kratke pripovedi. V roman Amplituda (s podnaslovom remiksi in drugo) je uvrstila različno dolga poglavja, od zelo zelo kratkih do daljših, od enovrstičnih do sklepnega, najdaljšega z naslovom Beg. Najkrajša poglavja zgoščeno izražajo razpoloženje celote, včasih so na meji paradoksa, sklepno poglavje pa vsebuje vrsto subtilno razvitih in ubesedenih razpoloženj, značilnih za celotno delo, tako zavest o spreminjanju, tudi staranju, in strah v svetu epidemije in nestrpnosti do drugačnih. Več o zelo osebnem romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi dva odlomka. Nikar ne zamudite.

Mirana Likar: Pripovedovalec

15. 4. 2021

Pisateljica Mirana Likar, ki se podpisuje tako pod kratke zgodbe kot pod romane, pripoveduje v svojem najnovejšem romanu Pripovedovalec o človeku, ki je v dneh pred drugo svetovno vojno in med njo in po njej nosil šest uniform različnih vojska, sedmo pa je skoraj oblekel. Avtorica je ustvarila galerijo zgodovinskih trenutkov in prizorov, predvsem pa je ob usodi romanesknega junaka razvijala zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj njen romaneskni junak Nikolaj preživi. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Anja Mugerli: Čebelja družina

8. 4. 2021

Pisateljica Anja Mugerli je leta 2015 objavila pripovedno prvenko Zeleni fotelj, dve leti pozneje romaneskni prvenec Spovin in pred kratkim svojo drugo pripovedno zbirko Čebelja družina. Zbirko je zasnovala in izpeljala konceptualno: v njej objavljene zgodbe se navezujejo na stare običaje in različne tradicije. Pisateljica te običaje in tradicije spretno reaktualizira in reinterpretira, predvsem pa ustvari psihološko zanimive človeške usode. Marsikaj v zgodbah je zgolj nakazano in zamolčano, toda čeprav zgodbe potekajo s svojo umirjeno hitrostjo, se nezadržno bližajo razpletu, prelomnemu trenutku ali dejanju. V zgodbah Anje Mugerli je manj več in počasi hitro. Več o zbirki in svojem ustvarjanju pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Janez Bogataj: Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo

1. 4. 2021

Etnolog dr. Janez Bogataj je v vrsti knjig med drugim predstavil bogastvo slovenske kulinarike. Pred kratkim je tako pri založbi Goga objavil monografijo Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo. Kot nekoliko napoveduje že naslov monografije, se je dr. Bogataj oprl na znamenite Trdinove zapise iz let od 1870 do 1879. Na njihovi osnovi je napisal tako uvodne, širše zastavljena poglavja o prehranjevanju na Dolenjskem, kot tematsko specifična poglavja, v katerih je predstavil posamezne teme (ne le z dolenjske mize, ampak tudi o dogajanju ob mizi). Dr. Bogataj je knjigo zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Več o monografiji, v katerem sta etnografija in kulinarika eno, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Tadej Golob: Virus

25. 3. 2021

Tadej Golob zadnja štiri leta redno objavlja kriminalke o inšpektorju Tarasu Birsi, njegovih sodelavcih in njihovih primerih. Če je bil roman Jezero presenečenje, ker se je s kresnikom nagrajeni avtor kakovostno in všečno lotil trivialnega žanra, pa je vsak naslednji roman potrdil pisateljevo odličnost. Golob je namreč dosledno spreminjal tip kriminalke: v ospredju so bili resda preiskovalci in nekateri stranski liki, toda zapleti so bili praviloma novi in izzivalni. Še več: roman Rožna dolina je sklenil še kako presenetljivo: oseba, ki je morila, je ostala nekaznovana. Tako da so Golobove kriminalke v precejšnji meri berljiva podoba slovenske sodobnosti. To velja tudi za roman Virus, postavljen na začetek epidemije leta 2020. Primer, s katerim se tokrat ubadajo preiskovalci, je nenavaden, zapleten, toda ob tej osnovni pripovedi je pisatelj spretno širil in poglabljal stranske pripovedne linije. V romanu ne manjka niti namigov na sodobno slovensko kulturo, tudi na program Ars, v njem pa se bežno pojavi tudi pisateljev alter ego. Več o romanu pa je povedal avtor v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Gašper Kralj: Škrbine

18. 3. 2021

Gašper Kralj je že s svojim prvim romanom Rok trajanja (2016) dokazal, da je odličen romanopisec, ki se posveča tako zasnovi romana, njegovi strukturi, psihologizaciji in izpeljavi. S svojim drugim romanom Škrbine je ta sloves potrdil. Roman pripovedujeta prvoosebna pripovedovalca, prvoosebni moški pripovedovalec brez imena in prvoosebna pripovedovalka Klara, ki poskušata zapolniti praznine preteklosti, hkrati pa se zgodba razvija tudi v sodobnosti in med njima. Več o romanu in vlogi različnih prostorov bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Alojzija Zupan Sosič o antologiji Na balkon visoke hiše

11. 3. 2021

Literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič se je med drugim podpisala pod dve antologiji, objavljeni v prestižni zbirki Kondor: leta 2008 je izšla njena antologija slovenske erotične poezije V tebi se razraščam, pred kratkim pa še antologija najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše. Več o merilih za izbor pripovedi, nekaterih značilnostih izbranih zgodb in uredniškem užitku bo dr. Alojzija Zupan Sosič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pripoved Prazna hiša Ivanke Hergold. Nikar ne zamudite.

Vita Žerjal Pavlin: Obrazi

4. 3. 2021

Pesnica in doktorica literarnih znanosti Vita Žerjal Pavlin je pred kratkim pri Kulturno-umetniškem društvu Apokalipsa objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi. Naslov za zbirko je našla pri Simonu Jenku (v njegovih časih je beseda obraz pomenila tudi podobo), predvsem pa je pesnica v svoje žive pesniške podobe diskretno vpisala intimno vsebino, tudi čustvena razpoloženja. Več o svoji zbirki in poeziji bo povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kako svojo pesem, dve, tri … Nikar ne zamudite.

Feri Lainšček: Kurji pastir

25. 2. 2021

Feri Lainšček je ustvaril bogat, raznovrsten, celosten, cenjen in priljubljen opus literarnih del. Toda med počitkom v blagodejni senci slave in pisateljskim izzivom je izbral – pisateljski izziv. Z romanom Kurji pastir je namreč začel avtobiografsko trilogijo. Toda kako pisati o časih, ko te še ni bilo na svetu? Avtor se je sicer oprl na mnoga dejstva, predmete, pokrajino, toda v svoje like se je potopil in poskušal podoživeti njihove občutja, dileme in odločitve. Skratka, na preteklost ni gledal od zunaj, ampak jo je zrl od znotraj. Predvsem pa je Lainšček pisatelj s posluhom za ljudi, tudi za stranske like, za ritem, za poetično. V ospredju so res starši, ki dobijo precej pozno drugega otroka, toda pisatelj tudi najbolj vsakdanjo epizodico, na primer ko neki skoraj nebodigatreba teče po babico tik pred porodom, naslika prizor s tolikšno naklonjenostjo do lika s posluhom za njegovo intimno dramo, da lahko ta ostane z nami tudi po koncu romana. Več o Kurjem pastirju bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.

Aleš Berger: Breze

18. 2. 2021

Prevajalec, pisatelj, esejist in pesnik Aleš Berger je na epidemijo odgovoril na najlepši možni način: ustvarjalno. Napisal je zbirko Breze, zbirko kratkih zapisov o vsakdanjem življenju. Seveda pa bi bili sprotni komentarčki prelahka naloga za avtorja, zato si je otežil in polepšal pisanje z nenavadno samoomejitvijo. Kakšno, boste slišali v oddaji, skriva pa jo tudi naslov zbirke Breze. Po glasbenem premoru pa bo Berger predstavil še svoj prevod zbirke Alkoholi francoskega pesnika in likovnega publicista Guillauma Apollinaira, zagotovo ene izmed prelomnih zbirk v zgodovini lirike 20. stoletja. Z Alešem Bergerjem se je (v novogoriškem studiu) pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Suzana Tratnik: Pontonski most

11. 2. 2021

Tudi v romanu Pontonski most pisateljica in lezbična aktivistka Suzana Tratnik piše o stvareh, ki jih zelo dobro pozna, med drugim o življenju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njena romaneskna junakinja resda živi nekoliko neobičajno življenje, nekoliko na socialnem robu, toda ko se znajde v čustveni stiski, je zelo človeška. In takšna je tudi pisateljičina pripoved: ko slika svojo romaneskno junakinjo Jano in njene znanke in prijateljice, jih slika s posluhom za verjetnost in prepričljivost. Predvsem pa se Jana ne sprijazni s svojo tesnobo, življenjsko zagato, ampak upa in stavi na prihodnost, na spremembo in voljo, da bo nekaj naredila iz sebe. Več o romanu pove Suzana Tratnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Marcel Štefančič, jr.: Če umrem, preden se zbudim

4. 2. 2021

Marcel Štefančič, jr. je doslej napisal že kar nekaj knjig svojega življenja. Med njih zagotovo sodi monografija o klasičnem obdobju filma noir z naslovom Če umrem, preden se zbudim. V njej je analiziral film noir iz različnih zornih kotov, med drugim tematsko, slogovno, narativno, geografsko, zgodovinsko, nato pa je podkrepil svojo uvodno sintezo še z vrsto podrobnih analiz zelo znanih in nekoliko manj znanih filmov noir. Več o monografiji avtor pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Homerske himne

28. 1. 2021

Kaj so homerske himne (ki so nastale v časovnem obdobju več kot tisoč let), kakšne so v primerjavi s homerskima epoma, koga so verjetno nagovarjale, kakšne dileme so imeli njihovi prevajalci Blaž Božič, Lara Unuk, Blaž Zabel in Polonca Zupančič – to je le nekaj tem, o katerih v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo pripoveduje Brane Senegačnik, urednik monografije Homerske himne, objavljene pri založbi Družina. Vabljeni k poslušanju.

Janis Ritsos: Korenine sveta

21. 1. 2021

Janis Ritsos ni povsem neznano ime bralki in bralcu prevodne poezije. Njegovo poezijo sta lahko prvič prebirala leta 1977, ko je Marijan Tavčar objavil nekaj njegovih pesmi v antologiji Grška lirika 20. stoletja. Toda niti najmanjšega dvoma ni, da je izid Ritsosovih pesmi v zbirki Nova lirika lepo presenečenje, celo odkritje. Izbor je pripravila Jélena Isak Kres, prevajalka Iliade, in ga pospremila z zgoščeno spremno besedo. Več o pesniku, ki je živel nelahko življenje in bil še kako ustvarjalen, je avtorica izbora povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Franček Drenovec: V skritem kraju kapitalizma

14. 1. 2021

Franček Drenovec je leta 2013 objavil študijo Kolaps elite : iskanje normalnosti in naprednosti v majhni evropski državi, pet let pozneje O blaginji in napredku : kratki vodnik po neoliberalizmu, letos pa (prav tako pri založbi *cf., v njeni Oranžni zbirki) še študijo V skritem kraju kapitalizma. Z najnovejšo študijo avtor nadaljuje svojo kritično analizo neoliberalizma. Že v kratkem besedilu pred uvodom v študijo poudari, da si mora družboslovje povrniti akcijsko sposobnost, pozneje pa med drugim podčrta, da je »nekoč poganjajoči uvoz iz svetovnega jedra postal v neoliberalizmu uvoz družbene degeneracije.« Več o svoji analizi bo povedal Franček Drenovec v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Andraž Teršek

5. 1. 2021

Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.

Vinko Möderndorfer: Nova butalska čitanka

31. 12. 2020

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: podpisal se je pod nekaj filmov, kopico gledaliških in opernih režij, vrsto pesniških, pripovednih in esejističnih zbirk, precej romanov in za nameček še pod drame in komedije. Z Novo butalsko čitanko se je poklonil Franu Milčinskemu (ta je napisal naklonjeno uvodno besedo), predvsem pa je postavil všečen spomenik butalski pameti. Več o satirični zbirki, ki jo dodatno zasolijo ilustracije Marka Kocipra, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi humoreski Kako so Butalci poštenost merili in Butalska vojska. Nikar ne zamudite.

Dejan Kos: Zahvalni spevi

24. 12. 2020

Dr. Dejan Kos je po poklicu literarni zgodovinar in teoretik, po nekem skrivnostnem vzgibu pa je tudi pesnik. Leta 2015 je objavil Evangelij bližine, poezijo, bogato z uvidi in izreki, na primer: V iskanju nas samih nismo našli ničesar. Ko na mestu sebe/ najdemo nič, najdemo vse. Kajti mi sami nismo središče. In čeprav se Kos morda ne vidi kot pesnika, o njegovi poklicanosti priča tudi njegova druga pesniška zbirka Zahvalni spevi (objavljena prav tako v zbirki Logofanije pri KUD Logos). Več o zbirki, s katero se je ustvarjalno navezal na apofatiko, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Maja Vidmar: Pojavi

17. 12. 2020

Maja Vidmar je na hrbtu svoje najnovejše pesniške zbirke Pojavi objavila distih So trenutki, ko tudi otrok/ ne zmore več. Ta simbioza morda pričevanjskega in hkrati premišljujočega je ena izmed odlik zbirke, objavljene v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Več o zbirki pove pesnica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Brina Svit: Nove definicije ljubezni

10. 12. 2020

Brina Svit se je uveljavila kot avtorica romanov, z zbirko Nove definicije ljubezni pa se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb oziroma novel. Zbirka vsebuje deset novel, njihov skupni imenovalec pa je ljubezen z različnimi obrazi in potezami. Še pomembnejši skupni imenovalec pa je, da so novele o ljudeh, ki spoznavajo in doživljajo različne ljubezni, napisane z veliko prepričljivostjo. Pisateljica ne ubira bližnjic in se ne ponavlja. Vsaka zgodba je zgodba zase, s samosvojo junakinjo ali junakom, postavljenim v plastično predstavljeni mikrokozmos, pa naj bo to Pariz ali Ljubljana ali … Zgodbe so vidne kot filmi, prizorišča skoraj otipljiva, protagonisti živi tudi ko so otrpli. In tu so še zapleti, ki niso črno-bili, zapleti, ki se lahko končajo samo s celostnimi konci, ko je vse nekako izrečeno in še več v zraku. Več o zbirki, ki jo je pisateljica napisala v francoščini, nato pa prevedla v slovenščino, pa v oddaji Izšlo je: z Brino Svit se je v novogoriškem studiu pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Boris A Novak: Lunin koledar

3. 12. 2020

Boris A. Novak je eden izmed redkih slovenskih pesnikov, ki se v svoji poeziji pogovarja in v upesnjevanju novih pesemskih oblik kosa s Francetom Prešernom. Za njegovo poezijo je značilno, da je lahko zelo igriva in da izraža temeljna občutja sveta v njegovi pestrosti in bogastvu, hkrati pa je zelo osebna, pogosto pričevanjska ali celo osebnoizpovedna. Le nekaj let po izidu magistralnega epa Vrata nepovrata je pesnik pri isti založbi, pri novomeški Gogi, objavil obsežno in konceptualno izvirno pesniško zbirko Lunin koledar. Predstavil jo je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na daljavo. Ker je v zraku 3. december, ta veseli dan kulture, Prešernov in njegov rojstni dan, pesnik pove kako besedo manj o zbirki in besedo več o svojem odnosu do Prešerna in še kaj. Nikar ne zamudite.

Selma Lagerlöf: Cesar Portugalije

26. 11. 2020

Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Selma Lagerlöf? Na njen mladinski roman Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona? Na njen roman Gösta Berling? Na Nobelovo nagrado? Na njeno stransko vlogo v romanu Milana Dekleve z naslovom Telo iz črk? Seveda so vsi ti odgovori legitimni, toda obstaja visoka verjetnost, da boste potem, ko boste prebrali njen roman Cesar Portugalije, ob njenem imenu pomislili prav na ta roman. Zakaj? Zato ker je odlična miniatura v najboljšem pomenu besede. Ker pisateljica pripoveduje zelo preprosto, učinki njene pripovedi pa so še kako sugestivni. Ker pripoveduje o preprostem človeku, kateremu postavi spomenik. Ker sicer pripoveduje o enem človeku, toda hkrati ustvari celo galerijo še kako človeških likov. Ker … Naslovni junak romana (pisateljica ga sicer označi za pripoved) je preprosti dninar Jan, pripoved pa se začne v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Jan živi svoje življenje kot tlako brez veselja, radosti vse do trenutka, dokler se ne zgodi največji čudež v njegovem življenju – njegova žena Katrin rodi hčerko Klaro Gullo. Nekdo, ki je bil prej nergač, nejevoljnež in kar je še podobnih oznak, se spremeni od nog do glave. Njegova hči postane smisel njegovega življenja, središče njegovega vesolja, svetloba dne in vir navdiha. Poglavja, v katerih pisateljica pripoveduje o Janovi ljubezni do hčerke, so antološka hvalnica očetovstvu. Toda pisateljica se ne zadovolji s premočrtno pripovedjo, ampak psihološko verjetno razvije tudi temno stran očetove ljubezni do hčerke. Več o enem izmed najlepših prevodnih romanov iztekajočega se leta bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala prevajalka in avtorica spremne besede Mita Gustinčič Pahor. Nikar ne zamudite.

Esad Babačič: Veš, mašina, svoj dolg

19. 11. 2020

Esad Babačić že desetletja soustvarja sodobno slovensko kulturo: najprej kot pevec skupine VIA Ofenziva, nato z vrsto pesniških zbirk kot pesnik, letos pa se je knjižno predstavil še kot esejist in je za esejistično prvenko Veš, mašina, svoj dolg dobil Rožančevo nagrado. V esejih piše o ljudeh, ki jih je srečal, videl, o trenutkih, ki jih je doživel. In čeprav stke občuteno podobo preteklosti, celo galerijo antoloških vinjet, ga zanima svet tukaj in zdaj, svet, ki se izgublja, ki je daleč od najboljšega vseh možnih svetov. Predvsem pa je avtor rojen pripovedovalec: pripoveduje z občutkom, ne da bi zdrsnil v neskončen egotrip, ampak pripoveduje bralki in bralcu z željo, da bi ga slišala. Za nameček je knjiga poklon Vodmatu (Lahko se odseliš z Vodmata, vendar se on ne bo nikoli izselil iz tebe.), vsebuje pa tudi kar nekaj občutenih vrstic o avtorjevem razmerju do očeta. Več o zbirki in seveda panku je Esad Babačić povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Jožef Muhovič in Vid Snoj: Diafanije

12. 11. 2020

V zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla knjiga z nekoliko skrivnostnim naslovom Diafanije in z zgovornejšim podnaslovom Pogovori o likovni in literarni umetnosti. Avtorja knjige akademik Jožef Muhovič in dr. Vid Snoj sta izbrala šest parov likovnih in literarnih del (med drugim Žensko v modrem, ki bere pismo Jana Vermeerja in pesem Vermeer nobelovca Transa Tranströmerja) ter se o njih pogovarjala zvedavo in poznavalsko. Več o zelo informativni knjigi, ki je najbolj zanimiva prav na robovih interpretacije, sta avtorja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Tomaž Grušovnik: Karantenozofija

5. 11. 2020

Dr. Tomaž Grušovnik se je med drugim podpisal pod znanstveni monografiji Odtenki zelene in Etika živali, njegova najnovejša knjiga z izzivalnim naslovom Karantenozofija (s podnaslovom Razmišljanja o pandemiji) pa je izšla pred kratkim v zbirki Ergo pri Mladinski knjigi. Avtor se je v njej poglobil v najbolj intimno osebno izkušnjo, to pa zato, ker je prepričan, da ta pravzaprav odseva osebno izkušnjo človeštva. Pri svojem premisleku o epidemiji se opre tudi na socialno psihologijo in med drugim prepričljivo pojasni, zakaj, kako in koga nagovarjajo teorije zarot. Več o knjigi in še marsičem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Boris Kolar: Trinajst

29. 10. 2020

Leta 2009 je Boris Kolar prijetno presenetil z romanom Iqball hotel, dobrih deset let pozneje pa je z zbirko kratkih zgodb s preprostim naslovom Trinajst ponovno dokazal, da je avtor, vreden branja. Naslov, ki sporoča bralki in bralcu, koliko zgodb vsebuje zbirka, je na mestu. Zgodbe so namreč zelo zelo različne, in to je zagotovo ena izmed njihovih odlik. Čeprav avtor v intervjuju pove, da zgolj zapisuje zgodbe, so zgodbe odlično napisane, so hkrati žive in literarne. V njihovem ospredju so pogosto pojavi, ki jih v vsakdanjem življenju ne opazimo, na primer vonj, pomembno vlogo v zgodbah odigrajo tudi živali, toda morda je temeljna značilnost objavljenih zgodb avtorjev smisel za pripoved, ki je na pogled zelo sproščena in vendar natančno odmerjena, ležerna in hkrati učinkovita. K prepričljivosti zgodb precej prispeva tudi njihova poudarjena in spretno izpeljana vizualna razsežnost, nekatere izmed objavljenih zgodb pa so berljive oziroma gledljive kot film, na primer Zlata medalja. Več o zbirki je njen avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Olga Tokarczuk: Bizarne zgodbe

22. 10. 2020

Kot 114. knjiga je v zbirki Moderni klasiki (pri Cankarjevi založbi) izšla zbirka Bizarne zgodbe Olge Tokarczuk. Zgodbe so na prvi pogled zelo različne , vendar (kot pove prevajalka Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo) imajo nekaj skupnih točk; verjetno glavna skupna točka je, da zgodbe poskušajo pogledati na svet z nekoliko drugačnega zornega kota. Avtorica v svoje zgodbe spretno vpleta žanrske drobce, precej pozornosti pa nameni ženskam. Moški so namreč njenem v opusu manj prisotni, so nekako manj aktivni, manj borci kot ženske. Nekatere zgodbe v zbirki se dogajajo v prihodnosti in avtorica vznemirljivo raziskuje vpliv izpopolnjene tehnologije na človeško psiho. Skratka, vabljeni k branju zbirke in k poslušanju oddaje.

Lucija Stepančič: Naj me kdo zbudi

15. 10. 2020

Na prvi pogled je roman Nam me kdo zbudi roman o erotičnem doživetju, na drugi o vstopu v skrivnostni svet neskončnega življenja, na tretji o posledicah in stranpoteh stranskih in več časov, pa tudi o razmerju do bližnjih, dozorevanju in še čem. Avtorica romana Lucija Stepančič je tako napisala berljiv in izzivalen roman, ki bralko in bralca še kako preseneča. Več o romanu pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Lucijo Stepančič, tudi avtorico zanimivih kratkih zgodb.

Louise Glück: Onkraj noči

8. 10. 2020

Nekaj ur po objavi novice, da je letošnja Nobelova nagrajenka za književnost ameriška pesnica in esejistka Louise Glück, vas vabimo, da poslušate pogovor Tine Kozin z Veroniko Dintinjana, avtorico in prevajalko izbora lavreatkinih pesmi z naslovom Onkraj noči. (Pogovor dveh pesnic o tretji pesnici je bil prvič objavljen 4. avgusta 2011, vendar je še kako svež in zanimiv.)

Lucija Stepančič: Naj me kdo zbudi

8. 10. 2020

Na prvi pogled je roman Naj me kdo zbudi roman o erotičnem doživetju, na drugi o vstopu v skrivnostni svet neskončnega življenja, na tretji o posledicah in stranpoteh stranskih in več časov, pa tudi o razmerju do bližnjih, dozorevanju in še čem. Avtorica romana Lucija Stepančič je tako napisala berljiv roman, ki bralko in bralca še kako preseneča. Več o romanu pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Lucijo Stepančič, tudi avtorico zanimivih kratkih zgodb.

Izšlo je - Sarival Sosič

1. 10. 2020

Umetnostni zgodovinar Sarival Sosič je leta 2017 pozitivno presenetil, ko je objavil romaneskni prvenec Starec in jaz. Leto pozneje je objavil svoj drugi roman Jaz sam in letos še tretjega z naslovom Sin in sin. Tudi v svojem najnovejšem romanu se avtor navezuje na avtobiografsko izkušnjo, vendar jo je vtkal – oznaka je njegova – v idejni roman. Roman Sin in sin je namreč roman o življenju, njegovi dinamiki, hkrati pa je to roman o rojstvu, življenju in usodi umetnosti v sodobnem svetu. Avtorsko ambiciozno delo je pisatelj izpeljal tako, kot si ga je zamislil in kot se spodobi: brezkompromisno. Več o romanu bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Velibor Čolič: Priročnik za izgnance

24. 9. 2020

Leta 1992 je na železniško postajo v Rennesu na zahodu Francije pripotoval Velibor Čolić, po rodu Hrvat, nekdanji vojak bošnjaške vojske, avtor knjige v hrvaščini in bodoči avtor vrste knjig v francoščini. O svoji izkušnji izgnanca je Čolić napisal roman Priročnik za izgnance (s podnaslovom Uspešno izgnanstvo v petintridesetih korakih), prvi del svoje trilogije o izgnanstvu. Roman je v prevodu Ane Barič Moder izšel pri Založbi Goga. Založba je pred tremi leti že izdala pisateljev roman Sarajevski omnibus (v prevodu iste prevajalke), poleti pa je gostila avtorja v novomeški pisateljski rezidenci. Takrat je pogovor z Veliborjem Čolićem o njegovi izgnanski in pisateljski izkušnji posnel Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Silvia Federici: Kaliban in čarovnica

17. 9. 2020

Se spomnite kakšnega hollywoodskega filma, v katerem kak negativec ukaže sežgati domnevno čarovnico na grmadi? Knjiga Silvie Federici ponuja drugačno, kritično podobo lova na ćarovnice, natančneje preganjanja in izkoriščanja žensk na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem. Med drugim avtorica pokaže, kako je bil lov na čarovnice sestavni preganjanja znanja o kontroli rojstev, proces pa je potekal hkrati s kolonializmom in tako prispeval k akumulaciji kapitala. Več o knjigi bo povedala avtorica spremne besede dr. Lilijana Burcar (v pogovoru z Markom Goljo).

Uroš Zupan: Sanjska knjiga

10. 9. 2020

Uroš Zupan se je najprej uveljavil kot pesnik, pozneje še kot esejist, prevajalec in urednik, v zadnjem času pa piše tudi prozo. Zato ne preseneča hibridni značaj njegove najnovejše zbirke z naslovom Sanjska knjiga. Naslovni cikel se zagotovo vpisuje v poezijo, cikla Oda za avstralsko ovčarko in Da se ne pozabi pa vsebujeta tudi besedila, ki so morda pesmi v prozi, morda kratke kratke pripovedi, morda... Več o zbirki je povedal avtor, na začetku pogovora v živo pa ga je Marko Golja povprašal o avtorjevi zahvali Javni agenciji za knjigo za delovno štipendijo. Nikar ne zamudite.

Renata Salecl: Človek človeku virus

3. 9. 2020

Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl je v svoji najnovejši knjigi z naslovom Človek človeku virus zbrala krajša besedila, v katerih je zgoščeno analizirala spremembe v obdobju epidemije, tako družbene kot čustvene. Več o knjigi in še čem je povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Irena Avsenik Nabergoj: Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature

27. 8. 2020

Ddr. Irena Avsenik Nabergoj je v dobrih desetih letih objavila vrsto znanstvenih monografij, med katerimi najverjetneje izstopajo monografije o judovski tematiki, izdane pri Slovenski matici. Leta 2016 je izšla Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, leto pozneje Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu ter letos Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature. V najnovejši monografiji predstavlja avtorica judovsko literaturo, ki pripoveduje, priča o usodi Judov ter odgovarja na vprašanje, zakaj je judovsko ljudstvo toliko trpelo. Več o monografiji in še čem bo avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa bo predstavila tudi usodo pesnika in glasbenika Mordechaja Gebirtiga. Nikar ne zamudite.

Izšlo je - Vinko Möderndorfer

20. 8. 2020

Vinko Möderndorfer je pisatelj, dramatik, komediograf, esejist; gledališki, filmski, televizijski, radijski in operni režiser, predvsem pa je pesnik. Že kot najstnik je objavil nekaj pesniških zbirk in nato ostal zvest poeziji vse do danes. V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, nam bo predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Čuvaj sna (objavljeno pri Cankarjevi založbi) in nam tudi prebral kar nekaj pesmi iz nje ter nam tako približal svojo osebnoizpovedno in pričevanjsko poezijo. Nikar ne zamudite.

Aljaž Koprivnikar: Anatomija

13. 8. 2020

Pesnik in literarni kritik Aljaž Koprivnikar je svojo prvo pesniško zbirko objavil v grškem prevodu, šele pozneje pa je razširjena zbirka Anatomija izšla v slovenščini kot 192. knjiga v zbirki Aleph (pri Centru za slovensko književnost). Več o zbirki, njenem nastanku in zasnovi, pa tudi o dialektiki med osebnim in univerzalnim bo pesnik povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi tri zelo različne in vendar značilne pesmi. Nikar ne zamudite.

Izšlo je - Veronika Simoniti

6. 8. 2020

Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi avtoričinima zbirke kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. (Pozneje je avtorica objavila še svojo peto knjigo, bravurozno zbirko kratkih zgodb Fugato.) Roman Ivana pred morjem, nagrajen s kresnikom za najboljši roman lanskega leta, s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. Lavreatka bo o njej več povedala v pogovoru s Tino Kozin, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.

Davorin Lenko: Psihoporn

30. 7. 2020

Davorin Lenko je svojo prvo knjigo, roman Telesa v temi objavil leta 2013 in zanj dobil kresnika. Leta 2016 je objavil pripovedno zbirko Postopoma zapuščati Misantropolis, leto pozneje roman Bela pritlikavka in letos zbirko kratkih zgodb Psihoporn. Tudi v najnovejših zgodbah avtor raziskuje spolnost, hkrati pa jo že presega. Kako, bo med drugim povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, predstavil pa bo tudi dialoško naravo objavljenih zgodb in postavitev zbirke, kar nekaj pa bo tudi prebral. Nikar ne zamudite.

Damir Globočnik: Trubarjev spomenik v Ljubljani

23. 7. 2020

Ddr. Damir Globočnik je doslej objavil že vrsto znanstvenih monografij na presečišču zgodovine in umetnostne zgodovine. Njegovo najnovejše tovrstno delo je Trubarjev spomenik v Ljubljani (objavljeno v zbirki Umetnost na Slovenskem, ki jo izdaja Slovensko društvo likovnih kritikov). Mimoidoče in mimoidoči, ki gredo na primer v ljubljanski Tivoli ali proti Narodni galeriji, se najverjetneje ne zavedajo dramatične zgodbe o postavitvi spomenika. Avtor jo v pogovoru z Markom Goljo celostno predstavi, poslušalcu in poslušalki pa približa tudi umetnino kiparja Franca Bernekerja. Nikar ne zamudite.

Izšlo je - Andrej Blatnik

16. 7. 2020

Andrej Blatnik že od svoje prve pripovedne zbirke Šopki za Adama venijo (1983) ve, da je zamolčano oziroma izpuščeno pomemben del pripovedi. Tak princip velja tudi za njegov roman Luknje, objavljen pri založbi Goga. Tako sicer njegov romaneskni junak na začetku pripovedi koplje luknjo, da bi se zaščitil, da bi se vanjo skril, toda še pomembnejše so luknje v pripovedi, ki naj bi jih zapolnila bralka in bralec. Več o distopičnem romanu, v katerem antijunaka iščeta smisel v svetu brez smisla, v katerem se pogovarjata skoraj kot odmeva in v katerem se pripovedne poti cepijo ali nadaljujejo skoraj poljubno in vendar smiselno, bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.

Jana Putrle Srdić - Oko očesu vrana

2. 7. 2020

V svoji četrti knjigi poezije se Jana Putrle Srdić »prek besed podaja v spletišča, prek nivojev vej med drevesne liste«. Tudi zbirko Oko očesu vrana izpisuje postantropocentrična zavest, zato jo namesto ene izrazite zaznamuje mnoštvo različnih perspektiv. Ob tem pa še lakoničen, odprt, gibek jezik – in še marsikaj.

Shirley Jackson: V hiši med hribi straši

9. 7. 2020

Ameriška književnica Shirley Jackson (1916-1065) se je uveljavila kot ena najpomembnejših ustvarjalk grozljive proze dvajsetega stoletja. Predlani smo v slovenskem prevodu Tadeje Spruk dobili izbor pisateljičinih zgodb z naslovom Loterija in druge zgodbe, letos pa še prevod njenega romana V hiši med hribi straši. Bralka in bralec prevodne književnosti se tako lahko prepričata, da je sloves Shirley Jackson upravičen in hkrati, da ni zgolj običajna pisateljica grozljive proze o starih hišah, v katerih straši buuu. Več o Shirley Jackson, njeni prozi in predvsem o romanu V hiši med hribi straši bo povedala prevajalka Tadeja Spruk (v pogovoru z Markom Goljo). Nikar ne zamudite.

Kozma Ahačič o svoji esejistični zbirki Kozmologija

25. 6. 2020

Jezikoslovec dr. Kozma Ahačič je pred kratkim objavil knjigo s hudomušnim naslovom Kozmologija, v njej pa kratke eseje, v katerih so osebna izkušnja, premislek in širina eno. Ena izmed značilnosti objavljenih esejev je tudi ta, da se avtor tika s popularno in klasično kulturo. Druga, da je zelo preudaren v svojih izpeljavah, a včasih tudi polemičen. In čeprav je na koncu knjige objavljenih kar nekaj povzetkov, biserov, primernih za tvite, ki neučakanemu bralcu domnevno ponudijo esenco knjige, si avtorjevi eseji zaslužijo zbranost v času, ki zbranost vse manj pozna. Več o zbirki bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek avtobiografski odstavek, pravo apoteozo ustvarjalnosti. In ko bi se oddaja že lahko končala, bo novinar vprašal in gost povedal, kdaj bo izšel novi Slovenski pravopis. Nikar ne zamudite.

Kipar Jiri Kočica o svojem romanu Izvirnik

18. 6. 2020

Kipar Jiři Kočica je po objavi romana Izvirnik definitivno postal tudi pisatelj. V njegovem romanu trije junaki iz različnih časovnih obdobjih odkrivajo resnico o umetnini in naravi umetnosti, hkrati pa doživijo marsikaj, kar spremeni njihova življenja. Več o zanimivo strukturiranemu romanu, nominiranem za nagrado kresnik, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi značilen odlomek. Nikar ne zamudite.

Branko Cestnik: Sonce Petovione

4. 6. 2020

Pretežni del dogajanja romana Sonce Petovione je postavljeno v čas okoli l. 180, ko so na območje antičnega Ptuja, na področje panonskih in noriških ozemelj začeli prihajati prvi kristjani. Romaneskni prvenec Branka Cestnika, teologa in filozofa, patra klaretinca, je obsežno in gosto tkano delo, fascinantno z vidika rekonstrukcije zgodovinskega časa in prostora. Odlikujejo ga tudi posluh za polifonijo, fabuliranje in odpiranje še danes aktualnih tem.

Izšlo je - Aleš Berger

11. 6. 2020

Pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Andrej Berger je svojo najnovejšo knjigo naslovil po sklepnem besedilu, po pesmi Vicmaher. V njej je zelo neposredno zapisal osebno izkušnjo, svoje iskanje odsotnega očeta in njegovega groba. Sklepni akord v knjigi tako pritrjuje vtisu ob branju zvrstno zelo raznovrstne knjige, v kateri avtor praviloma izhaja iz življenjskih izkušenj, nato pa jih zaostri oziroma zgosti v lapidarne tekste, le nekaj krat pa si privošči bolj sproščeno pisanje. Spoznanja, ugotovitve, modrosti, sodbe se berejo kot na dlani, le nekatere stranske like svojih zapisov označi z začetnico. Tako opisano ni več zgolj pripoved o doživetem, ampak zaživi svoje lastno življenje. Več o knjigi pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Aleša Bergerja in Marka Golje. Nikar ne zamudite.

Danilo Šuster: Kaj delajo filozofi?

28. 5. 2020

Dr. Danilo Šuster se je doslej podpisal pod več filozofskih del kot avtor, med drugim pod monografijo Moč argumenta: neformalna logika v teoriji in praksi, in kot urednik, med drugim pod zbornik O svobodni volji: od Leibniza do Libeta. Lani je pri Kulturnem centru Maribor v zbirki Znanstvena monografija objavil knjigo z naslovom Kaj delajo filozofi?. V njem je sicer objavljena kaka šala (na primer: – Katero je prvo vprašanje, ki ga novopečeni doktorand filozofije postavi na svojem prvem delovnem mestu? – Ali boste hrenovko z majonezo ali kečapom?), toda avtor predvsem temeljito in razumljivo analizira različne aspekte izbrane teme, argumente za in proti, pri čemer se dosledno izogiba skrajnostim, pa naj razpravlja o svobodni izbiri ali o negotovosti v filozofiji. Več o svoji knjigi je dr. Danilo Šuster povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Bronja Žakelj o romanu Belo se pere na devetdeset

21. 5. 2020

v ponedeljek, 25. maja bomo na Arsu začeli predvajati zvočno knjigo Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj. O romanu, nagrajenem s kresnikom, je avtorica pripovedovala v oddaji Izšlo je nekaj dni pred lansko podelitvijo v pogovoru z Markom Goljo, danes pa smo ga ponovno uvrstili na program kot neke vrste uvod v zvočno knjigo. Pogovor smo prvič predvajali 20. junija lani. Fotografijo je posnel Marko Golja

Borut Kraševec: Agni, O romanesknem prvencu vrhunskega prevajalca

14. 5. 2020

Borut Kraševec se je v minulih letih uveljavil kot vrhunski prevajalec iz ruščine, z romanesknim prvencem Agni pa se predstavlja kot odličen pisatelj. Naslovna junakinja romana je kunka. Pisatelj spremlja njeno usodo v personalni pripovedni perspektivi, skratka, kot pravega literarnega junaka, ki doživlja različne preizkušnje, tudi takšne, ki so tabu za človeško vrsto. Ob njej spremljamo še usodo najstnice, ki odkriva ljubezen, in ljubezenskega trikotnika njenih staršev in tete. Roman se odlikuje s svojo neposrednostjo, hkrati pa je pisatelj zelo spretno stopnjeval njegovo tesnobo ne le z opisi, ampak tudi s pripovedno tehniko: kratke pripovedne segmente je skoraj praviloma prekinil v trenutku napetosti, z naslednjim segmentom pa je zgolj navidezno nadaljeval pripovedni tok, dejansko pa je že razvijal drugo (tesnobno) situacijo. Več o romanu bo povedal njegov avtor Borut Kraševec v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Samanta Hadžić Žavski: Serijski morilec

7. 5. 2020

V svojem prvencu je avtorica zbrala 23 kratkih zgodb, ki jih na strukturni ravni zaznamujejo nepričakovani obrati in pogosto odprti konci. Samanta Hadžić Žavski se suvereno poigrava z bralčevim horizontom pričakovanj in nič manj samozavestno gradi svoje pripovedne svetove. Čeprav največkrat nenavadni, so ti vseeno tudi izostreno zrcalo sveta, v katerem živimo.

Marij Čuk: Črni obroč

29. 4. 2020

Ko odpremo novo knjigo z naslovom Črni obroč Marija Čuka, sodobnega slovenskega pesnika, pisatelja, kritika, dramatika, novinarja, vstopimo v svet Trsta poleti leta 1920. Zaljubljeni par Otto in Flora pride z Dunaja v to obmorsko mesto, ki od prve svetovne vojne naprej ni več avstroogrsko, temveč italijansko. Trst se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov, vendar hkrati odkrivata vedno bolj utesnjujoče, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepijo ideje iredentizma, vsakršnega sovraštva proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod na začetku katerega je prav požig slovenskega Narodnega doma 13. julija 1920 v Trstu. O tem torej beremo v prvem romanu, ki se osredotoča na čas, ko je gorel Narodni dom v Trstu. Predstavlja ga avtor Marij Čuk v pogovoru s Tadejo Krečič. Črni obroč je izšel pri založbi Mladika v Trstu.

Alenka Koželj: Lovilci sanj

23. 4. 2020

Alenka Koželj je lani doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju ter objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Pisateljica se loteva težkih tem, med drugim spolne zlorabe, vendar zmerom znova izbrano temo izpelje prepričljivo in berljivo. K živosti njenih zgodb pripomorejo tudi posrečene prispodobe. Več o zbirki in zgodbah bo povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Nela Malečkar: V času epidemije izhajajo nove knjige

16. 4. 2020

Čeprav so knjigarne po slovenskih mestih zaprte, pa to ne pomeni, da je izhajanje knjig in delo v založbah ustavljeno. Prav te dni prihajajo iz tiskarn nove knjige založbe Mladinska knjiga, naročiti jih je mogoče prek spleta, nekaj več o njih izvemo iz pogovora Tadeje Krečič z Nelo Malečkar, literarno urednico pri Mladinski knjigi.

Akademik Peter Štih o Temeljih slovenstva

9. 4. 2020

Cankarjeva založba je konec lanskega leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz predzgodovine in zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili in naselili Slovani, je povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo) v oddaji Izšlo je.

Ada Škerl: Speči metulji

19. 3. 2020

Kot 365. knjiga v ugledni zbirki Kondor je izšla knjiga zbranih pesmi pesnice, prevajalke in dolgoletne radijske lektorice Ade Škerl. Pesmi je uredila Tanja Petrič, ob Ivu Svetini tudi avtorica ene izmed dveh spremnih besed. Več o pesnici in njeni poeziji je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Igor Napast/Večer

Veronika Simoniti: Fugato

12. 3. 2020

Pred dnevi je pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti objavila svojo tretjo zbirko kratkih zgodb z naslovom Fugato in s podnaslovom Oblike bega. Tudi tokrat je zbirko zasnovala zelo preudarno; njene zgodbe se odlikujejo z etično občutljivostjo, elegantno pripovedjo in jezikovnim bogastvom. Več o zbirki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz zgodb June in Venice ter Njen glas. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Alenka Zupančič: Konec

5. 3. 2020

Filozofinja Alenka Zupančič je v zbirki Analecta (pri Društvu za teoretsko psihoanalizo) pred kratkim objavila svojo najnovejšo knjigo z naslovom Konec. Na njeni naslovnici je znameniti napis v angleščini The End, ki je bil v tradicionalnem Hollywoodu sinonim za happy end, za srečni konec. Taka naslovnica je več kot ustrezna, saj avtorica v knjigi med drugim problematizira konec zgodovine, koncept, ki ga je razvil Francis Fukuyama pred tridesetimi leti ob padcu berlinskega zidu. Po Fukuyami leta 1989 zmagoviti liberalni kapitalizem ne vsebuje notranjih protislovij in zato naj bi se lahko neskončno širil po svetu. Nasprotno pa avtorica razvija tezo o koncu konca kot happy enda svetovne zgodovine, saj je Fukuyama med drugim prezrl, da zlitost kapitalizma in demokracije ni nujna. Več o knjigi, tudi o umetnosti po koncu umetnosti, bo dr. Alenka Zupančič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Tone Hočevar: Skušnjave, Še kako berljiva knjiga o novinarskem poklicu

27. 2. 2020

Tone Hočevar se je vpisal v kulturni spomin kot televizijski voditelj na Televiziji Slovenija in kot dopisnik časnika Delo iz Rima, morda nekoliko odmaknjene pa so njegove vloge novinarja, poročevalca in dopisnika na Televiziji Ljubljana. Toda, ko berete njegovo knjigo Skušnjave, boste morda želeli postati prav to: novinar, poročevalec, dopisnik iz oddaljenih koncev sveta. Južna Amerika, Afrika, Evropa, Hočevar je bil tam in je o svojih doživetjih (med drugim je spremljal rušenje berlinskega zidu in ga tudi sam rušil) napisal zelo berljivo knjigo, tako da so njegove Skušnjave zelo verjetno skušnjava za marsikaterega bralca, tudi novinarja. Več o knjigi in sebi bo Tone Hočevar povedal v oddaji Izšlo je živo, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Miloš Ojdanič/MMC

Avgust Demšar: Cerkev

20. 2. 2020

Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.

Zarja Vršič: Kozjeglavka

13. 2. 2020

Zarja Vršič (1993) je literarna kritičarka, prevajalka (za prevod knjige Eugenea Guillevica z naslovom Zemljevôden je dobila nagrado Radojke Vrančič) in pisateljica. Kozjeglavka je njena prva prozna knjiga, zbirka predvsem kratkih zgodb, ki pa zagotovo niso zgodbice. Avtorica je namreč v njih pogosto razvila pretanjeno ravnovesje med tem, kar zaupa bralstvu, in tem, kar izpusti. To pa še ni vse: pomembno mesto v njeni prozi ima fantastika, ki je stvarna ali pa tudi ne, vedno pa je zelo spretno vtkana v pripoved. Med posebnostmi zbirke velja omeniti, da v njej nastopajo tudi prvoosebni pripovedovalci, tako moški junaki kot ženske junakinje pa se srečujejo in srečajo s smrtjo. Več o zbirki bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratki zgodbi Rusalka in Pomota. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Zdenko Kodrič: Pet ljubezni

6. 2. 2020

Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Zdenko Kodrič je doslej objavil motivno in tematsko zelo različne romane, s svojim najnovejšim romanom Pet ljubezni pa je presegel samega sebe. Roman pripoveduje o petih ženskah, njihovih življenjskih preskušnjah in prizadevanjih, dogaja se v različnih stoletjih in v različnih mestih oziroma državah, okvirna pripoved pa je postavljena v Maribor. Kodrič, ki je že kot scenarist filma Marpurgi o mariborskih Judih pokazal odlično poznavanje judovske tematike, je le-to prepričljivo vtkal v svojo pripoved, ki jo je obogatil tudi s stvarnimi opisi in z domišljijo. Več o romanu bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.

Tadej Golob: Dolina rož, Tretji primer Tarasa Birse

30. 1. 2020

Pisatelj in alpinist Tadej Golob je brez najmanjšega dvoma literarna zvezda: njegov prvi roman o višjem inšpektorju Tarasu Birsi z naslovom Jezero je navdušil mnoge bralke in bralce, pa tudi nadaljevanka mnoge gledalke in gledalce, zvočna knjiga pa mnoge poslušalke in poslušalce. V oddaji Izšlo je nam bo avtor predstavil svoj tretji roman o nekoliko nergavem detektivu Tarasu Birsi z naslovom Dolina rož. Že na hrbtni strani romana lahko preberemo, da ima priljubljeni literarni junak s. p. in da je nekdanji višji kriminalistični inšpektor. Odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo junaku, je podal pisatelj psihološko prepričljivo, predvsem pa je znova napisal zanimivo kriminalko. Na začetku romana so namreč kar tri trupla, toda ali je zadeva res tako preprosta, kot je videti? Tadej Golob bo v pogovoru v živo z Markom Goljo najverjetneje odgovoril na večino vprašanj, na enega pa zagotovo ne. Vabljeni k poslušanju.

Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba

23. 1. 2020

Pisateljica Suzana Tratnik, avtorica vrste dobrih romanov in kratkih zgodb, je z najnovejšim romanom Norhavs na vrhu hriba stopila na nov, manj znan teritorij. Prizorišče romana je namreč postavila v izmišljen kraj, nad katerim nominira skoraj kafkovska institucija, norhavs. V slikanju prizorišča je šla avtorica zelo daleč, ustvarila je celo lokalno etnološko tradicijo, tudi izmišljen artefakt, gajžule. Te so »pripomoček«, v katerega namestijo izbranko ali izbranca ter ga vrtijo, da se ji oziroma mu že kar odvrti. V romanesknem kraju so vsi njegovi jetniki in jetnice, vsi pazijo drug na drugega. Zato je stiska romaneskne junakinje še toliko večja. Več o romanu bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Ana Svetel: Dobra družba

16. 1. 2020

Pesnica in pisateljica Ana Svetel je s svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba ustvarila berljivo in prepričljivo galerijo človeških usod. Junakinje in junaki njenih zgodb se srečajo na prvi pogled naključno, ko si za dobro uro ali več delijo avto oziroma pot, toda njihove usode se prepletajo in razhajajo in zaživijo pred bralcem v kritičnih trenutkih, ko vse postane jasno in razvidno. Zgodbe se odlikujejo s psihološko verjetnostjo, pripovedno energijo in pogosto s presenetljivimi preobrati. Več o zbirki bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz zgodbe iz zgodbe Glas. Vabljeni k poslušanju.

Miha Mazzini: Funny

9. 1. 2020

Pisatelj, esejist in filmski avtor Miha Mazzini redno objavlja romane in redno pritegne bralke ter bralce, za roman Otroštvo pa je dobil prestižno nagrado kresnik za najboljši roman. Tudi njegov trenutno zadnji objavljeni roman Funny vsebuje mnoge odlike njegovega pisanja, med drugim humor in spretno fabuliranje. Romaneskni junak oziroma antijunak romana Funny je nekdanji novinar, ki se bo s svojo največjo krizo šele srečal. To pa še ni vse. Ob razvijanju pripovedne linije o zakonski krizi, ki se dodatno zaplete v Afriki, je pisatelj pisal tudi o sodobnem svetu, predvsem o zahodni civilizaciji in njenih spremembah. Precej pozornosti je namenil še stranskim likom, med drugim tudi prizorom v prodajalni rabljenih plošč, kamor nekajkrat zaide njegov antijunak. O omenjenih motivih in temah je avtor pripovedoval v pogovoru z Markom Goljo, res pa je, da je marsikaj (zaradi bralskega užitka prihodnje(ga) bralke in bralca) zamolčal, hkrati pa (kot razgledan kolumnist) marsikdaj razširil svoj odgovor z zanimivo interpretacijo, razlago. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Mitja Čander: Slepec

2. 1. 2020

»Med nič in nekaj je ogromna razlika. Med temo in svetlobo je prepad.« Tako razmišlja protagonist romanesknega prvenca Mitje Čandra, slabovidni intelektualec v srednjih letih, ki se poda v politiko. Slepota v Čandrovem romanu zaživi v mnogoterosti svojih pomenov in tako v intimnem kot javnem življenju ljudi.

Akademik Peter Štih o Temeljih slovenstva

26. 12. 2019

Cankarjeva založba je konec leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz (pred)zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili Slovani, bo povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju.

Karel Gržan: 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja

19. 12. 2019

Pater Karel Gržan je eden izmed tistih sodobnih slovenskih intelektualcev, ki si ne zatiskajo oči pred problemi našega časa. V svoji najnovejši knjigi 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja (objavljeni pri založbi Sanje) je tako kritično analiziral sodobno vzgojo in izobraževanje ter kot humanist razvil teze, ki lahko pripomorejo k prenovi obeh vitalnih družbenih sistemov in posledično k prenovi družbe. Več o svoji knjigi bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Tina Bilban: Hvala za škarje

12. 12. 2019

Tina Bilban je leta 2008 doktorirala z disertacijo Sodobne filozofske teorije časa in njihova aplikacija na sodobno literaturo, dve leti pozneje pa je objavila svojo prvo pripovedno zbirko Interferenca. Pozneje je objavila še nekaj del, s katerimi je približala znanost in izume bralkam in bralcem, letos pa je objavila svoj prvi roman Hvala za škarje. V ospredju romana je bioinženiring, posledično pa tudi dileme, ki ga spremljajo. Z njimi se srečujejo literarne junakinje filozofinja Meta, znanstvenica Hana in Maša, ki upa, da ji bo sodobna znanost pomagala. Ob osrednji dilemi pa odigra pomembno vlogo tudi psihološka upodobitev naštetih literarnih junakinj, ki živijo z(a) znanost(jo), hkrati pa so kot literarni liki zelo prepričljive. H kompleksnosti romanesknega sveta pripomore tudi socialna razsežnost romana: njegovi protagonisti so predstavniki mlajše generacije, ki se srečuje s problemi, ki so jih prejšnje generacije poznale v mnogo manjši meri, pa tudi zanimiv pripovedni postopek: zgodbe vseh treh junakinj potekajo v zamaknjenih časovnicah. Skratka, Hvala za škarje je ambiciozen in celosten roman, o katerem bo več povedala njegova avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Vesna Liponik: roko razje

5. 12. 2019

Pesniško zbirko roko razje, knjižni prvenec Vesne Liponik, zaznamuje močna, natrgana pisava, ki ves čas zadeva ob meje jezika in ubesedljivega. V njej se izpisuje govorica, ki se dogaja v plasteh, zamahih, govorica rok; prav roke v nenehnem gibanju, delu, roke v razmerju, dialogu z živalskim in človeškim narekujejo ritem in usmerjajo pogled te poezije.

Zvočne knjige RTV SLO (Martin Krpan, Erotika, Jezero)

28. 11. 2019

V letu 2019 sta program Ars Radia Slovenija in ZKP RTV Slovenija zasnovala zvočno zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Zbirka prinaša temeljna dela slovenske besedne umetnosti v obliki zvočne knjige. Na SKS bomo predstavili zvočne knjige, ki so izšle v prvem letu: ob izidu prepovedano pesniško zbirko Ivana Cankarja Erotika, povest Frana Levstika Martin Krpan in kriminalni roman Jezero Tadeja Goloba.

Matjaž Zwitter: Pogovarjamo se o evtanaziji

21. 11. 2019

Pri Slovenski matici je pred kratkim izšla knjiga Pogovarjamo se o evtanaziji. Več o njej in tematiki je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal njen avtor dr. Matjaž Zwitter. Vabljeni k poslušanju.

Lenart Zajc o romanu Delci svetlobe

14. 11. 2019

Pisatelj in publicist Lenart Zajc redno objavlja romane, vendar je z najnovejšim romanom Delci svetlobe zagotovo presenetil. Roman se namreč vpisuje v žanr zanstvene fantastike. Več o romanu, objavljenem v zbirki Piramida pri Založbi Litera, in še čem, bo pisatelj povedal v odaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek odlomek.

Brane Senegačnik: Pogovori z nikomer

7. 11. 2019

Dr. Brane Senegačnik je zagotovo vodilni med sodobnimi slovenskimi liriki. S svojo sugestivno pesniško govorico, izrazito ritmično in muzikalno, razpira temeljna bivanjska vprašanja tako, da se hkrati vrača k samim izvorom poezije – temelj avtorjeve poezije sta namreč doživetje tišine in tišina sama, ta v zarisu Senegačnikovih verzov prerašča v ontološko kategorijo. V knjigi Pogovori z nikomer, izšla je pri Slovenski matici, se Senegačnik pesniško dovršeno in izrazno prepričljivo, silovito razpre tistemu, kar nas presega. Na samem začetku tega je to, kar označujemo z besedo ‘jaz’.

Alenka Koželj: Lovilci sanj

31. 10. 2019

Alenka Koželj je letos doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju in objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Več o zbirki in zgodbah je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

Shulamith Firestone: Dialektika spola

24. 10. 2019

Ameriška teoretičarka in aktivistka Shulamith Firestone je bila ena izmed ključnih figur feminističnega gibanja v sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Po izidu svoje prve knjige Dialektika spola je nekoliko utonila v pozabo, danes pa s svojim premislekom o tehnologiji in njeni uporabi nagovarja mlajše feministke. Več o avtorici bo povedala filozofinja in publicistka Katja Čičigoj, prevajalka Dialektike spola in avtorica temeljite spremne besede. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Dan Podjed: Videni

17. 10. 2019

Antropolog dr. Dan Podjed je aprila letos objavil študijo z naslovom Videni (naslovnico je prispevala Samira Kentrić, spremno besedo je napisal Lenart J. Kučić). Avtor v delu, objavljenem pri ZRC SAZU, analizira vpliv digitalizacije in družbenih omrežij na slehernika in družbo, marsikatero svojo analizo pa podkrepi z osebno izkušnjo. Več o zanimivi in aktualni tematiki je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Roman Rozina: Po cipresah diši

10. 10. 2019

Pisatelj in publicist Roman Rozina je bil najprej publicist, ki je pisal o Zagorju in o njem objavil več deset monografij. Leta 2008 pa je objavil svoj prvi roman Sneguljčice in Palček ter nato v dobrem desetletju še štiri romane in štiri knjige kratke proze, nazadnje, letos – pri založbi Modrijan v zbirki Bralec – zbirko kratkih zgodb Po cipresah diši. Več o zbirki, njeni tematiki, nekaterih ustvarjalnih rešitvah in še čem bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetem v podružnični knjižnici v Kisovcu, prebral pa bo tudi odlomka iz zgodb Pro Life in Zadnja postaja. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja

Zalka Drglin: Amonit

3. 10. 2019

Zalka Drglin, doktorica ženskih študij in feministične teorije, pedagoginja, magistra sociologije kulture, transakcijska analitičarka, pred slovenske bralce zdaj stopa še kot pesnica. Njena knjiga poezije, Amonit, prinaša kompleksno, občuteno in zelo prefinjeno pesniško govorico, v jedru katere je so-čutje. Kot taka se čuječe, spoštljivo odpira celoti sveta in posameznemu bivajočemu znotraj te celote. Gostji oddaje sta pesnica Zalka Drglin in avtorica spremnega eseja Barbara Korun. Avtorica fotografije: Tia Pavletič

Izšlo je - Vesna Lemaić

26. 9. 2019

Pisateljica in prevajalka Vesna Lemaić je pripovedno prvenko Popularne zgodbe objavila leta 2008, nato leta 2010 roman Odlagališče in štiri leta pozneje še roman Kokoška in ptiči. Pred tedni je za svojo četrto knjigo, za zbirko kratkih in kratkih kratkih zgodb Dobrodošli dobila nagrado novo mesto na festivalu Novo mesto short. Več o zbirki in zgodbah nam bo nagrajenka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi tri zgodbe (Stik, Sonca in sonca ter Sijanje). Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Lara Paukovič: Malomeščani

19. 9. 2019

Leta 2017 je pisateljica in novinarka (ter še marsikaj) Lara Paukovič objavila svoj prvi roman Poletje v gostilni in v njem upodobila študentko, ki verjame, da dosti ve o življenju, nato pa v poletnih dneh honorarno dela v srbski gosti nekje v ljubljanskih Črnučah in spozna mladega natakarja ... Junakinja oziroma antijunakinja pisateljičinega drugega romana Malomeščani na prvi pogled obvlada življenje, uspešna je v službi, dobro zasluži, živi v lepo urejenem stanovanju, toda potem se zaplete z obetavnim glasbenikom … Pisateljica je sugestivno in berljivo prikazala njeno intimno zgodbo na ozadju njene generacije. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Sebastijan Pregelj o svojem romanu v Elvisovi sobi

12. 9. 2019

Sebastijan Pregelj se je v minulih letih dokazal kot mojster kratke zgodbe in romana. Da obvlada celostno pripoved, je dokazal tudi z najnovejšim romanom V Elvisovi sobi. V romanu, objavljenem pri založbi Goga, je spretno prepletel več pripovednih niti, tako o dečku oziroma pozneje mladeniču, njegovi generaciji, družinskem okolju ter družbi, ki se naglo spreminja, in državi, ki se razkraja. Več o romanu bo povedal pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Foto: Marko Golja

Veronika Simoniti: Ivana pred morjem

5. 9. 2019

Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi dvema knjigama kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. Roman Ivana pred morjem – nominiran je bil tudi za nagrado modra ptica – s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. O njej bo spregovorila Veronika Simoniti, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.

Ciceron: POgovori v Tuskulu

29. 8. 2019

V slovenskem prevodu imamo kar nekaj prevedenih del rimskega politika in filozofa Marka Tulija Cicerona, pa vendar je izid njegovih Pogovorov v Tuskulu (v knjižni zbirki KUD Logos pri istoimenskem društvu) še kako dobrodošel. Ciceron je namreč to svoje delo napisal potem, ko je zaradi Cezarja zapustil politiko in ko je zaradi smrti hčerke Tulije najverjetneje intenzivno premišljeval o življenju, duši, smrti, bolečini. Več o delu bo povedala njegova prevajalka, avtorica spremne besede in izčrpnih opomb Polonca Zupančič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Miriam Drev o Živi gori Nan Shepherd

22. 8. 2019

Slovenci v zadnjih letih lahko uživamo v prevodih iz svetovnega kanona naravopisja. Henry David Thoreau, Ralph Waldo Emerson, Aldo Leopold in drugi so dobili glas tudi v slovenskem jeziku. Robert Macfarlane v spremni besedi h knjigi Živa gora piše, da je avtorica Nan Shepherd “gorovje Cairngorms spoznavala bolj ‘v globino’ kot ‘v širino’, zanjo so te gore to, kar so bili Selbourne za Gilberta Whita, Sierra Nevada za Johna Muira in Aransko otočje za Tima Robertsona”. Živa gora je eno redkih naravopisnih del, ki jih je napisala ženska. Silovito pisanje je izvrstno prenesla v slovenščino Miriam Drev. Prevajalka v oddaji Izšlo je razmišlja o življenju škotske avtorice, ki je živela precej pred svojim časom. Pogovor je pripravil Blaž Mazi.

Varja Balžalorsky Antić: Klobuk Vere Revjakine B.

1. 8. 2019

Knjiga poezije Klobuk Vere Revjakine B., pesniški prvenec Varje Balžalorsky Antić, tudi uveljavljene prevajalke in literarne teoretičarke, od bralca terja napor in tega ne skriva, saj bralca pogosto tudi neposredno nagovarja. Premišljeno grajeno, tematsko razvejeno delo zaznamuje tudi raznolikost lirskih glasov in njim ustreznih stilov. O tem, pa še o čem drugem, na primer o razmerju med poezijo v teoriji in praksi, Varja Balžalorsky Antić spregovori v oddaji. Avtorica fotografije je Brina Škvor Jernejčič.

Uroš Lipušček: Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919

15. 8. 2019

Dolgoletni televizijski urednik in komentator Uroš Lipušček je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih zgodovinski del, tik pred praznikom priključitve Prekmurja matičnemu narodu vas vabimo, da poslušate oddajo Izšlo je. V njej bo dr. Uroš Lipušček (v pogovoru z Markom Goljo) predstavil svojo znanstveno študijo Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 in s podnaslovom Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja.Študijo je izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija iz Petanjcev. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja

Jože Snoj o svoji najnovejši pesniški zbirki Stihožitja in distonije

8. 8. 2019

Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj se je kot ustvarjalec zmerom zavedal pomena ritmično-melodične podobe, pa naj je pisal pesem ali roman. O tej temi je med drugim razmišljal tudi v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 7. junija, kmalu po izidu svoje pesniške zbirke Stihožitja in distonije. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Dušan Jelinčič o svoji zbirki zgodb Tržaške prikazni

25. 7. 2019

Dušan Jelinčič je pisatelj, alpinist in upokojeni novinar, ki se je rodil in ki živi v Trstu. Kot alpinist se je med drugim potrdil z vzponom na Mount Everest, kot pisatelj pa z vrsto tudi berljivih in nagrajenih knjig. V oddaji Izšlo je nam bo predstavil svojo najnovejšo knjigo, pripovedno zbirko Tržaške prikazni. V devetih kratkih zgodbah nam približa zanimive in vznemirljive človeške usode in dogodke iz zgodovine Trsta. Pri svojem natančnem pisanju se praviloma najprej opre na resničnost, tudi na osebno izkušnjo, nato pa se od nje odmakne in prepusti domišljiji. Bralka in bralec bosta tako med drugim spoznala tudi najbolj slavnega Tržačana – Jamesa Joycea. Pogovor s pisateljem je na njegovem domu posnel Marko Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Boštjan Narat o svoji drugi esejistični zbirki Podaja v prazno

18. 7. 2019

Boštjan Narat je marsikaj: med drugim je član skupine Katalena, televizijski voditelj in esejist. Pred časom je pri Založbi Pivec objavil svojo drugo zbirko esejev z naslovom Podaja v prazno. V svojih esejih je Narat pisal in razmišljal o različnih temah, praviloma je izhajal iz osebne izkušnje in jo nato razširil v širšo sliko. Čeprav so njegovi eseji izbrušene miniature, imajo tudi njegov osebni pečat. Ob esejih je objavil tudi zgodbo Partíja, dramolet o dveh prijateljih, ki se kot kaka seinfelda pogovarjata skoraj v praznem teku in vendar njun pogovor ni prazen, zgodba pa še manj. Več o svojih esejih in še čem bo Narat povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa bo prebral tudi odlomek iz eseja Za konec o koncu. Kaj bo za glasbeni premor, pa seveda veste. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Shuntaro Tanikawa in Jacques Prévert

11. 7. 2019

Pred tedni sta pri Mladinski knjigi izšli zanimivi knjigi prevodne lirike. V že uveljavljeni zbirki Nova lirika je izšel izbor japonskega umetnika Shuntara Tanikawe z naslovom Dve milijardi svetlobnih let samote v prevodu Iztoka Ilca, v podzbirki zbirke Nova lirika, v Posebnih izdajah pa so izšle Besede francoskega umetnika Jacquesa Préverta v prevodu Aleša Bergerja. Bera lanskih prevodov v zbirki Nova lirika je tako skromna po številu knjig, hkrati pa zaradi poezije obeh avtorjev še kako zanimiva. Več o manj znanem Tanikawi in o priljubljenem Prévertu bosta povedala prevajalca, najprej Iztok Ilc, ki se je tokrat prvič predstavil kot prevajalec poezije, nato pa Aleš Berger, ki je objavil že nekaj prevodov francoskega pesnika. Z njima se je pogovarjal Marko Golja. Foto: Marko Golja

Kaja Teržan: Krog

4. 7. 2019

Tri leta po odmevnem knjižnem prvencu, knjigi poezije Delta, lahko ljubitelji poezije berejo novo pesniško zbirko Kaje Teržan, naslovljeno Krog. Pesniška govorica obeh avtoričinih knjig je, kljub nekaterim spremembam, nespregledljivo ena, teme, ki pesnico tokrat najbolj vznemirjajo, pa se spletajo okoli doma oziroma brezdomstva ter okoli identitetnih vprašanj. Avtor fotografije: Gregor Rozman

Andrej Tomažin o pripovedni zbirki Anonimna tehnologija

27. 6. 2019

Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin (1988) je prvenko, zbirko kratkih zgodb Stramorjevi koraki objavil leta 2014, dve leti pozneje roman Črvi, leta 2018 pa kar dve knjigi, zbirko poezije Izhodišča in zbirko kratkih zgodb Anonimna tehnologija. V slednji je zanimivo tematiziral odnos človeka do tehnologije, odnos, ki je morda komu videti kot znanstvena fantastika, pa vendar je še kako živ in navzoč. Več o zbirki Anonimna tehnologija je avtor povedal v pogovoru z radijskim kolegom in pesnikom Gregorjem Podlogarjem, prebral pa je tudi odlomek iz zgodbe Novo ravnotežje. Vabljeni k poslušanju. Foto: Gregor Podlogar

Bronja Žakelj o romanu Belo se pere na devetdeset

20. 6. 2019

Bronji Žakelj je nedvoumno uspel velik met: s svojo prvo knjigo, z romanom Belo se pere na devetdeset se je uvrstila med peterico, ki se poteguje za kresnika, založba Beletrina je roman ponatisnila, v splošnih knjižnicah pa je največkrat sposojeni roman meseca junija. V avtobiografskem romanu je pisateljica slikovito in berljivo opisala svojo življenjsko zgodbo in zgodbo svoje družine. V uvodnem, svetlem delu romana se pred bralcem zvrsti galerija likov, natančnih opisov preteklosti in drobnih dogodkov, zaradi katerih je (bilo) življenje lepo; v sklepnem, temnem delu romana, ki se začne z boleznijo (mama prvoosebne pripovedovalke zboli), je ljudi manj, življenje kot da se zoži, manj je dogodkov. Pisateljica tudi o težkih življenjskih preskušnjah pripoveduje zgoščeno, vendar opise dogodkov in situacij dopolnjuje z diskretno refleksijo o bolezni, smrti in žalovanju. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Golja, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Mojca Širok o svoji kriminalki, uspešnici Pogodba

13. 6. 2019

Novinarka Televizije Slovenija Mojca Širok, voditeljica Odmevov, je doslej objavila že več knjig. Leta 2010 sta izšli njeni knjigi Zadnji rimski cesar: razpad italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvia Berlusconija in Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji, leta 2014 pa Od Benedikta do Frančiška: revolucija v Rimskokatoliški cerkvi. S knjigami se je predstavila kot odlična poznavalka italijanske družbe in Vatikana, ta sloves pa je potrdila tudi z lani objavljeno kriminalko Pogodba. V romanu je berljivo, sugestivno in prepričljivo pokazala, kako globoko je italijanska mafija vraščena v italijansko družbo in kako poteka boj proti njej. Za kriminalko, ki se začne z brutalnim umorom zelo uglednega italijanskega odvetnika, je avtorica dobila nagrado modra ptica, uvrstila pa se je tudi med peterico avtorjev, ki se poteguje za kresnika, za nagrado za najboljši roman minulega leta. Več o romanu je Mojca Širok povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Dušan Merc: Slepe miši

6. 6. 2019

V svojem novem romanu, Slepe miši, Dušan Merc sega v čas totalitarnega jugoslovanskega režima, v obdobje montiranih sodnih procesov in nedolžnih žrtev. Njegovo zanimanje je usmerjeno k posamezniku, malemu, opreznemu človeku, ki se, kot pravi sam, ne počuti žrtev, se pa počuti kot izdajalec svoje vesti. Kako sistem, utemeljen na nadzoru in ustrahovanju, sistem, ki določa vsa področja posameznikovega življenja, vpliva na našo identiteto?

Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči

30. 5. 2019

Urednik, založnik, poznavalec knjigarstva, maratonec in avtor vrste knjig Samo Rugelj je pred meseci pri založbi Litera objavil roman Resnica ima tvoje oči in se z njim uvrstil med deseterico najboljših romanov minulega leta. Njegov romaneskni junak Miha Premrl na prvi pogled obvladuje in živi srečno življenje in takšno naj bi bilo tudi po njegovi upokojitvi ob koncu koledarskega leta. Toda življenje še kako preseneti romanesknega junaka ... Več o romanu je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Borut Golob o svojem romanu Pes je mrtev

23. 5. 2019

Borut Golob (1973) je leta 2009 objavil svojo prvo knjigo z naslovom Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem, leta 2016 roman Raclette in lani (pri založbi Litera) roman Pes je mrtev. Golobu je ponovno uspelo, da se je z romanom uvrstil med deseterico, ki se poteguje za kresnika, predvsem pa je napisal zelo intenziven in sugestiven roman. Njegov pripovedovalec, moški srednjih let, pripoveduje v prvi osebi ednine; čeprav pogosto pripoveduje v pretekliku, je zaradi intenzivnosti njegove pripovedi le-ta berljiva kot pričevanje o tukaj in zdaj. Pripovedovalec (v teku pripovedi se zgolj enkrat razkrije njegovo ime) pripoveduje o evtanaziji svojega psa, pa o razhodu z žensko, s katero je imel strastno razmerje … In ko je videti, da je njegovo kolo sreče pri tleh, se odpravi na vlak, predvsem pa v novo ljubezensko zgodbo … Tako suhoparno povzeta zgodba o krizi moškega v času neoliberalizma seveda ne more zaobjeti odličnosti romana. Ta se odlikuje z izjemno pripovedno kondicijo, kajti pripoved romanesknega junaka niti za hip ne zastane. Opredeljuje se do vseh in vsega, kar sreča, marsikdaj provokativno, tudi politično nekorektno, a konsistentno in slikovito. Pes je mrtev je zagotovo eden izmed najbolj nekonvencionalnih romanov minulega leta. Več o romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Jela Krečič o svojem drugem romanu Knjiga drugih

16. 5. 2019

Pisateljica, novinarka in urednica Jela Krečič se je s svojim drugim romanom Knjiga drugih uvrstila med deseterico, ki se poteguje za nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta. V romanu je ustvarila bogato galerijo človeških likov, ki jih sicer povezuje knjiga, ki potuje od enega do drugega, predvsem pa njihov poskus (za)živeti polno življenje. Avtorica je v roman vpisala vrsto kulturnih referenc, ki bralcu približajo posamezne romaneskne like. In čeprav je romanesknih likov pet, šest in morda še več, ni dvoma, da je avtorica z romanom izpisala tudi svoje osebno razumevanje in videnje sveta, celo vrednotenje. Več o romanu je povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Josip Osti in njegova zbirka feljtonov Kvadratura sarajevskega kroga

9. 5. 2019

Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Josip Osti se je podpisal pod vrsto knjig, pred kratkim tudi pod zbirko štirih feljtonov z naslovom Kvadratura sarajevskega kroga. Avtor v feljtonih med drugim piše o Judih v Sarajevu in Bosni, pomenu fotografije in o Radovanu Karadžiću; več o zbirki, objavljeni pri Založbi Pivec, bo povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz feljtona o vojnem zločincu. Josipa Ostija je na njegovem domu v Tomaju 21. marca obiskal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Blaž Lukan: Teorija ničesar

2. 5. 2019

»Klasična doktrina pravi, da smo zato, / da delamo, novodobna, da delamo, / da smo, dadaistična samo da, da, da, / moja ne pravi nič, saj je ravno nič njena / doktrina.« lahko, med drugim, preberemo v novi knjigi poezije Blaža Lukana Teorija ničesar. O njej, o tem, kako vseprežemajoč je nič, ki ga tematizira, pa še o čem drugem bo Blaž Lukan spregovoril v pogovoru s Tino Kozin. Foto: Maj Pavček

Stanka Hrastelj o svojem romanu Prva dama

25. 4. 2019

Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj je s knjigo Prva dama ustvarila še kako samosvoj in brezkompromisen roman. Nekoliko o naravi romana Prva doma (objavljenem v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi) pove že avtoričino posvetilo (roman je posvetila bralcem poezije), predvsem pa dialektika pripovedi. Pisateljica namreč pripoved o sodobni Batšebi in sodobnem kralju Davidu pripoveduje v kratkih zgoščenih poglavjih, v katerih marsikaj pove in marsikaj izpusti. Več o svojem romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Valvasorjevi knjižnici v Krškem, prebrala pa je tudi poglavje ali dve. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Marko Sosič: Kruh, prah

18. 4. 2019

Pisatelj, gledališki in filmski režiser Marko Sosič z vsakim novim romanom izpiše vznemirljivo in še kako prepoznavno posameznikovo podobo in podobo sveta. V romanu Kruh, prah je tako upodobil posameznika, ki potuje ne le od mesta v Italiji do mesta v Bosni, ampak potuje skozi čas, pokrajino človeških usod in odločitev oziroma neodločitev. Razžira ga namreč občutek krivde, da so on in njegovi bližnji v letih zadnje balkanske morije obrnili hrbet sorodnikom v Bosni, da jim niso pomagali, ko bi jim morali in bi jim lahko. Več o romanu nam bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na pisateljevem domu na Črešnjevici v bližini openske železniške postaje, zagotovo pa bo tudi prebral odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Jernej Županič: Mamuti

11. 4. 2019

Po odmevnem prvencu, knjigi poezije Tatar, Jernej Županič bralcem ponuja v branje roman z naslovom Mamuti. Nenavadno, večplastno besedilo odlikujejo nedovršenost, zamolki in spretno grajen suspenz. Romaneskni svet, nekakšna bližnja futuristična vizija sveta, opustošenega zaradi različnih katastrof, ki jih napoveduje današnji čas s prekomerno rastjo prebivalcev, onesnaževanjem, klimatskimi spremembami, bralca kar posrka vase – a zahteva tudi njegovo aktivno sodelovanje.

Avgust Demšar o svoji deveti kriminalki Otok

4. 4. 2019

Avgust Demšar (psevdonim) je napisal devet kriminalk, zdaj piše deseto. V prvih šestih kriminalkah je razvijal in stopnjeval tradicionalen tip kriminalke s prepoznavnim junakom višji kriminalističnim inšpektorjem Martinom Vrenkom v ospredju. Potem pa je v sedmi kriminalki vpeljal novega junaka, kriminalističnega inšpektorja Miloša, v osmi so se nekoliko prekrižale poti obeh inšpektorjev, v avtorjevi deveti kriminalki pa sta inšpektorja bolj stranska lika, primer pa raziskuje višja kriminalistka Nika Lavrič. Opisano prehajanje z junaka na junaka oziroma junakinjo je zgolj primer pisateljeve zavestne odločitve, da ne bo ponavljal že uspelih rešitev. Takšen pa je tudi zaplet v romanu Otok. Roman se namreč začne kot primer umora v zaklenjeni sobi, skratka, umor se zgodi v majhni skupini ljudi, vsi v njej imajo vsi čvrst alibi, in vendar je nekdo izmed njih morilec. To pa še ni vse: pisatelj je rešitev primera prenesel z jadranskega otoka v Maribor ter tako izpisal (med drugim) še en poklon mestu ob Dravi. Več o napetem in berljivem romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

Tadej Golob o svoji novi kriminalki Leninov park

28. 3. 2019

Tadej Golob je pisateljski profesionalec v najboljšem pomenu besede. Ne le, da je napisal roman Svinjske nogice, nagrajen s kresnikom, ne le, da piše biografije slavnih Slovenk in Slovencev (tudi po naročilu), piše še za mladino, več kot uspešno pa se je preskusil tudi v žanru kriminalke. Leta 2017 je objavil kriminalko Jezero in z njo navdušil bralce in kritike. Njegov najnovejši roman, Leninov park, je nadaljevanje Jezera z istimi junaki in novimi zapleti. Na začetku romana tako v ljubljanskem parku, ki je imel že kopico imen, najdejo truplo stare klošarke. Kako je zasnoval pripoved in kako jo je razvijal, koliko prostora je dal stranskim likom, v kolikšni meri je roman podoba sodobnih čustvovanj in razpoloženj v današnji Sloveniji, tudi nestrpnosti – to so le nekatere teme, o katerih je v oddaji Izšlo je več povedal Tadej Golob, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Katarina Gomboc in Katarina Tominec o svojih pesniških prvenkah

21. 3. 2019

Ob svetovnem dnevu poezije sta gostji v oddaji Izšlo je pesnici Katarina Gomboc in Katarina Tominec. Katarina Gomboc, nagrajenka Festivala mlade literature Urška 2017, je svojo prvenko Negotovosti navkljub objavila pri javnem skladu Republike Slovenije, Katarina Tominec, ki redno objavlja poezijo in prozo v Literarnem nokturnu, pa je prvenko z naslovom Neizrečenke objavila pri Književnem društvu Hiša poezije. Čeprav sta njuni zbirki prvenki, vsebujeta prepoznavno in vznemirljivo liriko. Več o svojem razumevanju poezije, zasnovi zbirk in še čem sta pesnici povedali v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrali pa sta tudi kar nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju pogovora na radijskih valovih in tukaj, na spletu.

Miljana Cunta o svoji najnovejši pesniški zbirki

14. 3. 2019

Pesnica in prevajalka Miljána Cunta je leta 2010 objavila pesniško prvenko Za pol neba, štiri leta pozneje Pesmi dneva s fotografijami Dušana Šarotarja in pred kratkim (v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga) svojo tretjo zbirko Svetloba od zunaj. Avtorica z najnovejšo objavljeno poezijo ne išče bližnjic, ne ponuja lažjih odgovorov in ne stavi na črno-bele obrazce, nasprotno. Več o svoji najnovejši zbirki nam bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Vojko Frelih

Sarival Sosič: Jaz sam

7. 3. 2019

Dobro leto po izidu odmevnega romanesknega prvenca Starec in jaz je izšla druga leposlovna knjiga Sarivala Sosiča, roman Jaz sam. Delo, ki že z naslovno sintagmo vzpostavlja dialog s prvencem, je od slednjega vendarle tudi bistveno drugačno. O podobnostih in razlikah med obema knjigama v oddaji spregovori avtor Sarival Sosič, pa tudi o tem, kako je nastajala gosta, poetična govorica romana Jaz sam, kdo so njeni govorci in kaj zaznamuje izraziti ritem pripovedi.

Jedrt Lapuh Maležič o romanu Vija vaja ven

28. 2. 2019

Pisateljica in prevajalka Jedrt Lapuh Maležič je v svojem tretjem pripovednem delu oziroma v svojem drugem romanu z naslovom Vija vaja ven upodobila junakinjo oziroma antijunakinjo, ki išče duhovno spoznanje, vendar se na tem duhovnem potovanju srečuje z vrsto ovir, najvišja med njimi je - njen jaz. Več o berljivem romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, je avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je, prebrala pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Valerija Skrinjar Tvrz o romanu Kjer oljke cveto

21. 2. 2019

Pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz se je rodila 8. novembra 1928 v Zagorju. Med drugo svetovno vojno je bila partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu; po končani vojni je bila leta in desetletja novinarka. Skoraj štirideset let je preživela v Sarajevu, vendar se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano. Napisala je vrsto knjig za bralce vseh generacij, pred kratkim pa je pri koprski založbi Libris izšel njen najnovejši roman Kjer oljke cveto. V njem je opisala zgodovinske dogodke, ki jih je od blizu spremljala kot novinarka Tanjuga v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja po drugi svetovni vojni, predvsem agrarno reformo. Vendar se kot pisateljica ni zadovoljila zgolj z reportažnim opisom dogodkov, ampak je naslikala njihovo širšo podobo in zgodovinski kontekst. Pred očmi bralk in bralcev tako oživijo tudi usode Istranov v letih druge svetovne vojne. Več o romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Igor Grdina o Ivanu Cankarju

14. 2. 2019

Ddr. Igor Grdina je erudit par excellence. Svoje bogato poznavanje zgodovine, še zlasti kulturne zgodovine, je spretno vtkal v pripoved, v svoj portret genija. Ne le, da je s svojo pripovedjo pojasnil in upravičil uporabo danes redko rabljene besede genij, ampak je rekonstruiral, naslikal podobo Cankarjevih časov, osebnosti, ki so bile pomembne za njegovo ustvarjanje, in njegovo usodo, njegove prelomne trenutke. Zanimivo je tudi interpretiral nekatere psihološke poteze pisateljeve osebnosti, na primer njegov odnos do lepote. To pa še ni vse: ddr. Grdina je napisal svojo monografijo v prepoznavnem, osebnem slogu; marsikdaj je uporabil kako besedo, ki bi zunaj konteksta zvenela pretenciozno, toda v njegovi pripovedi zveni še kako na mestu. In čeprav je njegova pisava na prvi pogled esejistična, je kot zgodovinar navajal zgolj preverjena in preverljiva dejstva. Skratka, Ivan Cankar: portret genija je še kako zanimiva in sugestivno napisana knjiga, več o njej pa je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Franci Novak: Vračanje pogleda

7. 2. 2019

Vračanje pogleda je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se vanje vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. In tudi to, tretjo samostojno knjigo Francija Novaka odlikuje samosvoj, subtilen preplet liričnosti in narativnosti.

Iztok Simoniti o Totalni religiji Jana Assmanna

31. 1. 2019

Kot 65. knjiga v Filozofski knjižnici pri Slovenski matici je izšla Totalna religija, razprava nemškega egiptologa in religiologa Jana Assmanna. V razpravi avtor analizira jezik nasilja in kako monoteizem pripoveduje zgodbo o svojem nastanku, več o študiji (poslovenil jo je Alfred Leskovec) in še čem pa bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal pisec spremne besede dr. Iztok Simoniti. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Marcel Štefančič, jr. o Ivanu Cankarju

24. 1. 2019

Marcel Štefančič, jr. je s knjigo Ivan Cankar: eseji o največjem ponovno dokazal, da se odlično znajde v literaturi, filmu, kritiki kapitalizma in analizi slovenstva ter še čem. Njegovo branje Cankarja skozi prizmo Cankarja, filma, kritike kapitalizma in analize slovenstva pokaže, da je Ivan Cankar avtor, ki nam pomaga razumeti sodobnost in sodobni kapitalizem, ki je bil še kako filmski in ki je – predsodkom navkljub – še kako berljiv. Berljiva je tudi Štefančičeva knjiga, še ena knjiga, za katero se zdi, da se je avtor nanjo pripravljal vse življenje in se zanjo mojstril v vseh svojih prejšnjih knjigah. Več o Cankarju in še čem je Marcel Štefančič, jr. povedal v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Vlado Kreslin o zbirki Zakartana ura in še čem

17. 1. 2019

Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred časom tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo septembra lani. Pozneje je Kreslin predstavil še dokumentarec Poj mi pesem Mirana Zupaniča, nastopil tri večere zapored v razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu in tako ponovno dokazal, da je v odlični ustvarjalni formi. Razlog več za ponovno predvajanje pogovora. Nikar ne zamudite. Foto: Miro Majcen

Irena Avsenik Nabergoj o podobi Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu

10. 1. 2019

Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Avsenik Nabergoj je leta 2016 objavila znanstveno monografijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, pred časom pa še drugo znanstveno monografijo (od predvidenih treh) o judovski tematiki. Njen naslov je Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu, več o njej pa je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Nataša Rogelja: Trinajsti mesec

3. 1. 2019

»Nimamo druge izbire, kot da izbiramo. Ni drugega izhoda, kot da izstopamo.« zapiše Nataša Rogelja, doktorica antropologije, v svoji knjigi Trinajsti mesec. V njej so zbrani literarizirani portreti morskih nomadov, ljudi, ki so bivanje na kopnem zamenjali za bivanje na morju. Med njimi je bila sedem let tudi avtorica z družino.

Najlepša neznanka svetloba

27. 12. 2018

Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec se je podpisal pod kar nekaj odločnih romanov (Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat), svojo pripovedno odličnost pa je potrdil tudi z najnovejšim romanom Najlepša neznanka svetloba. V njem rekonstruira človeške usode s pomočjo fotografij in tako se pred nami odvije pripovedni film o izgubljenem in še kako živem času. Več o romanu bo Štefanec povedal v oddaji Izšlo je v živo, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Foto: Borut Peterlin

Tone Škrjanec: Dihaj

20. 12. 2018

Zadnje leto je bilo za pesnika Toneta Škrjanca odlično - najprej je lani dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih letih, nato pa tudi Jenkovo nagrado in letos veroniko. S pesniško zbirko Dihaj, ki je izšla proti koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost, se je Tone Škrjanec potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznaven podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se vedno znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je za oddajo Izšlo je pogovarjal Marko Golja. foto: Maj Pavček

Mihael Glavan o Rudolfu Maistru

13. 12. 2018

V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Marzanna Bogumiła Kielar: Vaje iz neobstoja Prevedla Jana Unuk

6. 12. 2018

»Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico.« Tako definira poezijo Marzanne B. Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njena poezija z izjemno čistostjo tona sili prej k molku kot komentiranju. Obsežen izbor avtoričinih pesmi smo končno dobili v slovenskem prevodu. Podpisala ga je je Jana Unuk, ki knjigo tudi predstavlja.

Andrej Blatnik: Izdati in obstati

22. 11. 2018

Andrej Blatnik, pisatelj, prevajalec, urednik in predavatelj založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti, v svoji najnovejši knjigi Izdati in obstati nazorno oriše spremembe na knjižnem trgu, spremembe, ki jih je spodbudil tehnološki razvoj, ob tem se opre tako na raziskave slovenskega in svetovnega trga ter tudi na osebne izkušnje. Več o knjigi, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura, in še čem, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma. Nikar ne zamudite.

Monika Deželak Trojar o Janezu Ludviku Schönlebnu

15. 11. 2018

Ob 400. obletnici rojstva Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681) je gostja oddaje Izšlo je dr. Monika Deželak Trojar, avtorica znanstvene monografije o pridigarju, teologu, filozofu, dramatiku in polihistorju, predhodniku Janeza Vajkarda Valvazorja. V znanstveni monografiji, katere osnova je njena doktorska disertacija in ki je izšla v zbirki Apes academicae pri Založbi ZRC, je izčrpno osvetlila Schönlebnovo življenjsko pot in delo ter tudi kulturni kontekst, v katerem je deloval in pisal. Z dr. Moniko Deželak Trojar se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Blaž Torkar o 12. soški ofenzivi

8. 11. 2018

11. novembra se je z nemškim podpisom premirja končala prva svetovna vojna, vojna, ki so jo občutili tudi naši predniki. Vojska Kraljevine Italije je v enajstih poskusih, v enajstih ofenzivah poskušala prebiti avstro-ogrske položaje na soški fronti. Dvanajsta ofenziva (italijansko zgodovinopisje jo zgovorno imenuje Katastrofa pri Kobaridu) pa je edina ofenziva, ki sta jo organizirali Avstro-Ogrska in Nemčija. Ofenzivo sta v znanstveni monografiji Zadnja bitka na Soči 1917 analizirala zgodovinar dr. Blaž Torkar in podpolkovnik Slovenske vojske Miha Kuhar. Marko Golja ju je povabil v oddajo Izšlo je: Miha Kuhar se je zaradi službene odsotnosti opravičil, dr. Blaž Torkar pa je med drugim pojasnil, kako so potekale priprave na ofenzivo, kakšne so bile razlike med doktrinarnimi pristopi italijanske in nemške vojske, kako se je ofenziva začela, kakšno vlogo je v njej odigral Erwin Rommel … Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Miha Mazzini: Pohlep

1. 11. 2018

V svoji novi knjigi kratkih zgodb Miha Mazzini tematizira, kot pove že njen naslov, človeški pohlep, ob tem pa izrazito tudi vprašanje, kdo upravlja z našimi življenji in telesi, kdo ali kaj določa naše odločitve. O strasteh, ki nas obvladujejo in o protagonistih knjige razmišlja tudi v tokratni oddaji, nekaj pa pove še o tem, zakaj je za človeka pomembno, da se prepozna kot del neke skupnosti in ne kot zgolj posameznik.

Mirt Komel: Medsočje

25. 10. 2018

Filozof in kulturolog Mirt Komel je leta 2016 objavil kratki psihološki roman Pianistov dotik in se z njim uvrstil med pet nominirancev za kresnika. Samo vprašanje časa pa je bilo, kdaj bo Komel, ljubitelj nadaljevanke Twin Peaks ter avtor monografije Twin Peaks in postmodernizem: kava, pita, sova, škrat, napisal detektivko o umoru krajevne lepotice. Z romanom Medsočje jo je napisal, v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo pa jo bo predstavil, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Eva Markun o svoji Menažeriji

18. 10. 2018

Pisateljica Eva Markun je svojo pripovedno zbirko Menažerija objavila v zbirki Prvenke pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in s spremno besedo dr. Aljoša Harlamova. Na naslovnici (oblikovala jo je Meta Wraber) so tudi črne pikice, ki se v notranjosti knjige razkrijejo kot živalice, v eni izmed pisateljičinih zgodb pa se predstavijo kot sila, ki še kako vpliva na življenje junakinje. V zbirki Menažerija imajo namreč živali in narava pomembno vlogo, literarne junakinje (in tudi kak junak) pa doživljajo nelahke preizkušnje. Več o zbirki, za katero je zasluženo dobila nagrado novo mesto short, bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz svojih zgodb. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Marko Golja)

Denis Poniž o zbirki Sedem esejev za sedemdeset let

11. 10. 2018

Denis Poniž je obogatil slovensko kulturo kot literarni zgodovinar in teoretik, kot pesnik, esejist, dramatik, avtor radijskih iger in urednik. V zbirki Literarni leksikon je tako objavil zvezke Konkretna poezija (1984), Esej (1989) in Tragedija (1994), na začetku svoje znanstvene poti pa strokovno monografijo Slovenski jezik – literatura – računalniki (1974) in pozneje (med drugim) še eseje v zbirki Pot, strokovno monografijo Numerične estetike in slovenska literarna znanost itd. Uredil je (za zbirko Kondor) Antologijo konkretne in vizualne poezije in izbrano delo Karla Destovnika Kajuha z naslovom Markacije (1982). Pesniški prvenki Dionizove pesmi (1976) je sledilo še več pesniških, esejističnih in dramskih besedil, skratka, Poniž je izjemno plodovit avtor. Ob avtorjevi sedemdesetletnici je Celjska Mohorjeva založba izdala njegovo zbirko Sedem esejev za sedemdeset let. V njej avtor je avtor izpisal svojo osebno izkušnjo, linearno pripoved po desetletjih pa je dopolnil z vrsto zastranitev. Bralec bo tako iz knjige lahko razbral marsikaj o minulih desetletjih, predvsem pa o Poniževi osebnosti in delu ter ljudeh, s katerimi je sodeloval ali pa se razšel. Jubilant bo zbirko predstavil v pogovoru z Markom Goljo in med drugim pojasnil, zakaj je nekatere osebe označil s celotnim imenom, nekatere z začetnicami in tretje še to ne, prebral pa bo tudi odlomek iz knjige. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Kristina Kočan: Šivje

4. 10. 2018

Tretjo knjigo poezije Kristine Kočan, ŠIVJE, pišejo zamolki, tišine in praznine, in zdi se tudi, da pesnica ves čas ubeseduje tisto, kar v samih pesmih pravzaprav ni neposredno navzoče. V tako razprtih prostorih – v besedilih je odsotna tudi interpunkcija – se razprejo mnogotere priložnosti za besede, za njihova raznolika povezovanja in večplastna pomenjanja, kar Kristina Kočan spretno izkorišča. Avtor fotografije: Kristijan Robič

Sociologinja Darja Zaviršek o občutljivih temah

27. 9. 2018

Sociologinja dr. Darja Zaviršek je pred kratkim v Oranžni zbirki pri založbi *cf izdala zbirko šestih socioloških razprav z naslovom Skrb kot nasilje. V njih je analizirala zelo aktualne in boleče teme, med drugim položaj hendikepiranih v slovenski družbi, odnos do beguncev, razmah neopatriarhata in spolne zlorabe v Cerkvi. Več o analizah bolečih tem bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Jani Virk o romanu Brez imena

20. 9. 2018

Za mojstrsko napisano zbirko zgodb z naslovom Med drevesi je njen avtor, pisatelj in prevajalec Jani Virk zasluženo dobil Župančičevo nagrado. S svojo najnovejšo knjigo, z romanom Brez imena, je prav tako presenetil. Zadal si je namreč težko in nehvaležno nalogo napisati roman o razpadli družini in posilstvu mladostnika, skratka, zgodbo o mladeniču, ki se spušča oziroma pada v vse hujši pekel. Več o zasnovi romana je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mike Crawford

Vlado Kreslin: Zakartana ura

13. 9. 2018

Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred kratkim tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Dare Gozdnikar: Prostorni časi

6. 9. 2018

Pesniški prvenec Dareta Gozdnikarja že z naslovom opozarja na tisto, kar najizraziteje tematizira: čas. Zavest časnosti opredeljuje domala vsako pesem v knjigi, nadgrajuje pa jo celosten pogled na življenje, pogled, ki z »zrenjem v smrt diha življenje«, pogled, ki vključuje nasprotja in se zaveda vzajemne pogojenosti nasprotnosti. Dare Gozdnikar v oddaji predstavi knjigo, razmišlja o poeziji in vesolju, pa tudi o razliki med pisanjem besedil za rokenrol komade in pisanjem poezije.

Marko Marinčič o Katulu

30. 8. 2018

Klasični filolog in prevajalec dr. Marko Marinčič je v zbirki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavil znanstveno monografijo Carmina docta: Katul in nova poezija. V njej je zanimivo osvetlil Katulovo poezijo, marsikatero svojo analizo je ponazoril tudi s prevodi, monografijo pa je sklenil s prevodom Katulovega epilija Svatba Peleja in Tetide. V oddaji Izšlo je boste tako najprej slišali pogovor Marka Golje z dr. Marinčičem, ob izteku oddaje pa še odlomek iz Katulovega epilija, Ariadnino tožbo v interpretaciji dramske igralke Polone Juh. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Katarina Marinčič

Peter Kovačič Peršin o svoji najnovejši knjigi

23. 8. 2018

Urednik žal ugasle revije 2000 in esejist, tudi Rožančev nagrajenec, Peter Kovačič Peršin v svoji najnovejši esejistični zbirki Stopinje v pesku zgodovine tehtno razmišlja (med drugim) o usodi naše civilizacije, o globalizaciji in spravi. Seveda pa je že zgovoren simptom, v kakšnem stanju je sodobna družba, da je knjiga s tako pomembnimi temami izšla v samozaložbi. Glavne teme svoje zbirke je avtor predstavil v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Delo

Marko Pavliha o esejistični zbirki Pritisni na tipko Človek

16. 8. 2018

Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj prepoznaven esejist. O njegovi dobri esejistični kondiciji priča zbirka Pritisni na tipko Človek, objavljena pri podjetju Lexpera (GV Založba). Več o zbirki in njeni naslovni tematiki ter še čem je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v studiu Radia Koper, prebral pa je tudi uvodno pesem Človek in odlomek iz eseja Biti ustvarj(al)en, nagrajenega na natečaju revije Sodobnost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj). Foto: Avtor (tudi fotografije) s soprogo

Nataša Sukič o romanu Bazen

9. 8. 2018

Roman Bazen pisateljice in političarke Nataše Sukič je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera zgodaj spomladi (z letnico 2017), uvrstil se je med deset romanov, ki so se potegovali za kresnika, predvsem pa je še en prepoznaven avtoričin roman, v katerem sta eno prepričljiva upodobitev odraščajočih najstnic in samosvoja pripoved, stkana iz drobcev o resničnih dogodkih, psiholoških prebliskov in pisateljičine domišljije. Več o romanu je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana Bazen. Vabljeni k poslušanju ukaj in zdaj. Foto: Medija centar Beograd

Matija Petkovšek: Doživljaji iz svetovne vojne

2. 8. 2018

Matija Petkovšek, kmet iz Logatca, je bil pri 26 letih vpoklican v avstro-ogrsko armado. Kot vojak 97. pehotnega polka je svoj ognjeni krst doživel na galicijskih poljanah, konec vojne pa je s svojo enoto dočakal v Tiraspolu. Vseh 53 mesecev vojaške službe je natančno opisal v vojnem dnevniku, ki ga je po 100 letih odkril njegov vnuk, Robert Brus, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in uredil za knjižno izdajo. Razširil jo je z obsežnimi opombami in izvirnimi zemljevidi, spremno besedilo pa je prispeval mag. Marko Štepec, zgodovinar in kustos v Muzeju novejše zgodovine. (Na fotografiji: Ruska pehota v Galiciji, pripravljena na boj; zbirka G. Milocco,v J. Škerk, I. svetovna vojna pri nas)

Silvija Borovnik o svoji najnovejši monografiji

26. 7. 2018

Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Med drugim raziskuje sodobno slovensko prozo, še zlasti pripovedništvo slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitettni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je avtorica postavila misel pesnika, esejista in sociologa kulture Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je dr. Silvija Borovnik zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi v univerzitetni sredini s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Miran Hladnik

Andrej Blatnik o svojih kratkih kratkih zgodbah

19. 7. 2018

Pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni profesor Andrej Blatnik je pred kratkim pri Literarno-umetniškem društvu Literatura objavil zbirko kratkih kratkih zgodb z naslovom Ugrizi. Več o pisanju tovrstnih zgodb (najkrajša v knjigi vsebuje sedem besed plus naslov) in o najnovejši zbirki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratki kratki zgodbi Najbolj vznemirljivo in Spregledano. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Marko Stabej o svoji najnovejši knjigi

12. 7. 2018

Dr. Marko Stabej je redni profesor na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean. V njej je avtor objavil 42 besedil, kolumn ali kratkih esejev ter v njih privlačno in razumljivo zastavil in osvetlil marsikatero jezikovno dilemo. Več o svoji drugi knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi hudomušno kratko besedilo Zakaj in se nam za nameček v glasbenem premoru s pesmijo Tudi sonce in skupino Melanholiki predstavil še kot roker. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Srdjan Živulović, BOBO

Gašper Malej: Pod tisto celino

5. 7. 2018

Tretja knjiga poezije Gašperja Maleja Pod tisto celino je zelo natančno grajena in oblikovana. Formalno se v njej prepletajo tri pesniške oblike: pesmi v verzni obliki, pesmi v prozi in fragmenti; tematsko je razgibana, a vendar se zdi, da se navsezadnje vse tematike prepletajo v stremljenju po prepoznanju, ohranjanju in ščitenju osebne integritete in svojega mesta v svetu.

Tibor Hrs Pandur o pesniški zbirki Notranje zadeve

28. 6. 2018

Leta 2010 je Tibor Hrs Pandur objavil svojo prvo pesniško zbirko Enerđimašina, pred meseci pa je v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera izšla njegova druga pesniška zbirka Notranje zadeve. Takoj za naslovom sledi avtorjeva opomba, da so vse v knjigi omenjene osebe sanjske projekcije in da ne predstavljajo realnih oseb. Skratka, sanje imajo v zbirki pomembno vlogo. Več o zbirki (tehtno spremno besedo je prispeval Muanis Sinanović), sanjah, njihovem prehajanju v poezijo in še čem je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Nardil sem si ladjo in What's In a Name. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: David Kranzelbinder

Florjan Lipuš o svojem romanu Gramoz

21. 6. 2018

Florjan Lipuš je brezkompromisen pisatelj: zaveda se, da ustvarja nekaj, kar ne obstaja zunaj njegove literature, kar je samo njegovo in enkratno. Njegov pisateljski credo je torej samosvojost, najgloblja zavezanost besedilu, ki ga piše, njegovemu ritmu, gostoti, besedišču, dinamiki in vpeljavi različnih pripovednih drobcev in plasti, tudi esejističnih. Vse to velja tudi za njegov roman Gramoz. V njem je ubesedil avtobiografsko doživetje, doživetje, ki ga je v drugem umetniškem mediju, v fotografiji, artikuliral tudi njegov sin Marko Lipuš, vendar ga je pisatelj ubesedil z veliko mero odmaknjenosti, zabrisanosti. V pogovoru z Markom Goljo, posnetim v zaselku Sele pri Žitari vasi, kjer pisatelj živi v hiši z zelo lepim vrtom, je sicer nekoliko razkril naravo romana Gramoz, hkrati pa znova izrazil svojo zavezanost literaturi kot enkratnemu ustvarjalnemu dejanju. V oddaji je pisatelj tudi prebral odlomek iz romana, zato – vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Renato Podbersič o goriških Judih

14. 6. 2018

Zgodovinar dr. Renato Podbersič je pred meseci objavil znanstveno monografijo Jeruzalem ob Soči, s podnaslovom Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes. Monografijo – uvodno besedo je prispeval dr. Egon Pelikan –, so izdali Študijski center za narodno spravo, Goriška Mohorjeva družba in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga, več o njej in usodi goriških Judov pa je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Primož Lavre

Vlado Žabot: Sveti boj

7. 6. 2018

Roman Sveti boj Vlada Žabota lahko beremo kot povsem samostojen roman, po drugi strani pa se povezuje tudi v tematsko trilogijo z avtorjevima prejšnjima knjigama, z romanom Ljudstvo lunja (2010) in epsko pesnitvijo Sveta poroka (2013). Vse tri knjige namreč kažejo Žabotovo zanimanje za slovanske mite in mitično, s pomočjo katerih v svojih delih razpira temeljna bivanjska vprašanja. V knjigi Sveti boj so to predvsem vprašanje posameznikove identitete, njegove vloge v zgodovini, razmerja do presežnega in do tiste izmuzljive kategorije, ki jo imenujemo 'resnica'. Ob tem pa se Žabot posebej pozorno posveti raziskovanju vzrokov za vojno.

Vlasta Stavbar o Majniški deklraciji in deklaracijskem gibanju

31. 5. 2018

Majniška deklaracija je eden izmed pomembnih dokumentov v slovenski politični zgodovini. Da je deklaracija postala skoraj plebiscitarna izjava slovenskega naroda, ima veliko zaslugo deklaracijsko gibanje, ki je deklaracijo širilo in zbiralo glasove podpore. V deklaracijskem gibanju pa so imele zelo pomembno vlogo – ženske. Več o Majniški deklaraciji, deklaracijskem gibanju, vlogi žensk in še čem v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z zgodovinarko dr. Vlasto Stavbar, avtorico znanstvene monografije Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Miha Maleš, osnutek za fresko Majniška deklaracija, 1937; Galerija Miha Maleš, Kamnik.

Štefan Kardoš o svojem romanu Vse moje Amerike

24. 5. 2018

Leta 2002 je izšel roman Sekstant, ki so ga kot soavtorji podpisali Norma Bale, Štefan Kardoš in Robert Titan. Mladim avtorjem je z zanimivo zastavljenim romanom uspel velik met: Sekstant se je uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik. Kardošu je nekaj let pozneje s prvim samostojnim romanom Rizling polka uspel še večji met: roman so nagradili s kresnikom. Toda pisatelj ni bila muha enodnevnica, saj je z vsakim naslednjim romanom presenetil bralce z zahtevno zasnovo, psihološko pretanjenostjo, celo avtorskim pogumom. Romanoma Pobočje sončnega griča ter Veter in odmev je tako lani sledil roman Vse moje Amerike. Z romanom je pisatelj poplačal simbolni dolg staremu očetu, predvsem pa je rešil pozabe mnoge svoje rojake, ki so v prvi tretjini dvajsetega stoletja odpotovali s trebuhom za kruhom v Ameriko. Vendar roman ni zgolj zgodovinsko čtivo, niti negotova zgodovinska sestavljanka, saj ga je pisatelj izpisal kot roman o spominu, natančneje: o varljivem spominu. Romaneskni junak, najverjetneje pisateljev alter ego, se zaradi blažje možganske kapi znajde v precejšnji stiski in negotovosti, obe ravni romana pa se smiselno in sugestivno dopolnjujeta in zlivata v celoto. Zato ne preseneča, da je pisatelj v pogovoru z Markom Goljo tudi pojasnil, kaj je zajčja sled. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Ana Kovač/ siol.net

Andrej E. Skubic o svojem romanu Permafrost

17. 5. 2018

Andrej E. Skubic si kot pisatelj, še zlasti pa kot romanopisec praviloma zada nelahke naloge. To velja tudi za njegov najnovejši roman Permafrost, objavljen v zbirki Bralec pri založbi Modrijan. Ne le, da je v romanu nekako povezal usodi srednjeletnega Slovenca in Izraelca, ki imata oba težave v svojih zakonih, ampak je zanimiva tudi zgodba, ki ju je povezala – zgodba iz let druge svetovne vojne o odkritju trupla iz bronaste dobe na triglavskem ledeniku. Z romanom Permafrost je pisatelj, doslej nagrajen s tremi kresniki, ponovno dokazal, da si drzne napisati celostni roman o družbi in medčloveških razmerjih. Več o romanu Permafrost, pa tudi o nekaterih svojih pisateljskih odločitvah in rešitvah je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Modrijan založba

Janko Kos o Cankarju

10. 5. 2018

Akademik Janko Kos je v letih in desetletjih ustvaril izjemen in najverjetneje nepresegljiv literarnovedni opus. Najširša kulturna javnost ga pozna predvsem kot prešernoslovca, zato je njegova zbirka razprav Misliti Cankarja še toliko bolj zanimiva. Vsebuje namreč razprave, ki so nastale v petdesetletnem razponu, predvsem pa razprave, v katerih je avtor tehtno, argumentirano, poglobljeno in razvidno analiziral vrsto vznemirljivih in aktualnih tem in problemov v Cankarjevi literaturi, od nekonformizma pri Jermanu, volje do moči v njegovi dramatiki, njegovo razmerje do krščanstva, revolucije in spolnosti, pa Shakespearjev (ja: Shakespearjev) in Cervantesov (ja: Cervantesov) vpliv na Cankarjevo književnost. Več o svoji monografiji in še čem je akademik Janko Kos povedal v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Andrej Hočevar: Seznam

3. 5. 2018

Šest let po pesniški zbirki Leto brez idej je izšla šesta knjiga poezije Andreja Hočevarja, knjiga z naslovom Seznam. Na tematski in vsebinski ravni jo, ob drugem, zaznamuje dvom v vse gotovosti, razvidnosti in samoumevnosti, na oblikovni pa preskok k narativnejši poeziji in razpiranje jezika.

Vinko Möderndorfer: Druga preteklost

26. 4. 2018

Foto: STA Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: piše kratke zgodbe, romane, drame, komedije in eseje, režira filme in v gledališču ter operi. Z najnovejšim romanom Druga preteklost je spet presegel samega sebe: napisal je celosten roman, ki se sicer dogaja v izmišljenem kraju Dolina, toda kopica podrobnosti prepriča, da gre za avtorjev poskus napisati velik slovenski roman o naši preteklosti in o tem kako preživeti preteklost, da nas ne posrka. Zgodovinsko snov, romaneskno »resnico« je pisatelj spretno potujeval tudi tako, da je v romaneskno tkivo vtkal vrstice in strani o nastajanju romana; obe ravni, zgodbo in njeno metaraven, pa je združil v berljivo celoto, ki se odlikuje tudi z vsemi značilnostmi pisateljevega dosedanjega opusa. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj.

Vladimir Holan, Abdulah Sidran in Mario Benedetti v slovenščini

19. 4. 2018

Urugvajski pesnik Mario Benedetti je zapisal v pesmi Dobri fantje, »da smo bili ateisti dobri fantje«, pesem je izšla v knjigi njegovih izbranih pesmi Drugo nebo, ta pa – tako kot zbirki Zakaj tonejo Benetke bošnjaškega pesnika Abdulaha Sidrana in Zid kot avtoportret češkega pesnika Vladimirja Holana – v najnovejšem letniku zbirke Nova lirika. Več o pesnikih in njihovi poeziji so v oddaji Izšlo je povedali njihovi prevajalci Nives Vidrih, Uroš Zupan in Sara Virk (v pogovoru z Markom Goljo), Holanovo pesem Najini hčerkici Kateřini, Sidranov Zapis o čudežu in Benedettijevo pesem Ne reši se pa je občuteno interpretiral Renato Horvat. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Boris Jukić o svoji najnovejši, jubilejni novelistični zbirki

12. 4. 2018

Pisatelj in prevajalec Boris Jukić se je knjižno predstavil leta 1980 s kratkim romanom Ukleta graščina in z elegantno prozo nemudoma opozoril nase. Pozneje je objavil še več pripovednih del, pred meseci pa je založba Mladinska knjiga počastila njegov okrogli življenjski jubilej z izdajo novelistične zbirke Umetnost lokostrelstva v ugledni Jubilejni zbirki. Avtor je v knjigo uvrstil novele Hiša, Orglar, Klavir in naslovno Umetnost lokostrelstva. Motivno-tematsko se novele razlikujejo, o njih lepo piše Matej Bogataj v spremni besedi, toda najmanjšega dvoma ni, da imajo objavljene novele skupni imenovalec – značilno avtorjevo pripoved, v kateri imajo zelo pomembno mesto detajli in izpuščene informacije. Več o zbirki je povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav)

Anja Mugerli: Spovin

5. 4. 2018

Tri leta po izidu svojega odmevnega knjižnega prvenca, knjige kratke proze Zeleni fotelj, se Anja Mugerli predstavlja z novim delom, z romanom Spovin. Tudi v njem se subtilno posveča medčloveškim odnosom – kompleksnim, napornim ali celo travmatičnim –, osišče večplastne pripovedi pa predstavlja spomin - individualni in kolektivni.

Damjan Prelovšek o Plečniku

29. 3. 2018

Dr. Damjan Prelovšek je leta 1969 diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preden se je uveljavil kot vrhunski poznavalec Jožeta Plečnika, njegove biografije in umetnosti, je bil vrhunski športnik in se kot kanuist leta 1972 udeležil olimpijskih iger v Münchnu. Leta 1977 je Damjan Prelovšek doktoriral z disertacijo o Plečniku, pozneje pa je o njem objavil še vrsto znanstvenih in poljudnih monografij. Njegova najnovejša monografija, objavljena pri Založbi ZRC, ima naslov Jože Plečnik: arhitektura večnosti. V njej je avtor skrbno predstavil Plečnikova formativna leta, ob predstavitvi njegove biografije pa se je seveda posvetil predvsem njegovemu opusu. Monografija se odlikuje tudi z avtorjevim jezikom, z minucioznimi arhitekturnimi opisi in njegovimi fotografijami, ki nam približajo Plečnikovo umetnost na dotik. Več o Plečniku in monografiji je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jan Procházka

Mladen Dolar o B/biti in njenem dvojniku

22. 3. 2018

Na vprašanje, kaj je bit, bi večina vprašancev verjetno prikimala, da ve, kaj je bit, toda kaj je dvojnik biti, bi bilo bolj zagatno vprašanje. To vprašanje si je zastavil Mladen Dolar in nanj odgovoril v knjigi Bit in njen dvojnik ter na vrsti področij analiziral, kako vstop v univerzalnost predpostavlja izključitev nekoga, nečesa, ki se vrača, predvsem pa paradoksalno konstituira bit. Več o knjigi Bit in njen dvojnik (izšla je v zbirki Analecta, izdajatelj je Društvo za teoretsko psihoanalizo) je Mladen Dolar povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: si.wikipedia.org

Tone Partljič o novelistični zbirki Ljudje iz Maribora

15. 3. 2018

Pisatelj in komediograf Tone Partljič je v zadnjih letih objavil kar nekaj odmevnih in berljivih knjig, tako romana Pasja ulica ter Sebastjan in most, pred kratkim pri Založbi Beletrina pa še zbirko novel Ljudje iz Maribora. Pisatelj je uvedel zbirko z avtobiografskimi toni in se že z njimi predstavil kot nekdo, ki ne le živi v mestu ob Dravi, ampak ga tudi dobro pozna in občuti. Nato pa v berljivih novelah pripoveduje o usodah ljudi, ki so živeli v Mariboru – nekateri izmed ubesedenih ljudi so znani, drugi morda nekoliko pozabljeni, toda zaradi pisateljevega živahnega fabuliranja in posluha za človeško stopijo pred bralca še kako živi. Več o pripovedni zbirki Ljudje iz Maribora je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Slovenka: prvi ženski časopis (1897-1902)

8. 3. 2018

Konec lanskega leta je Znanstvena založba Filozofske fakultete izdala znanstveno monografijo Slovenka: prvi ženski časopis (1897-1902). Monografijo je uredila dr. Marta Verginella; na zavihku knjige je objavila misel Marice Nadlišek Bartol, da "Samostojna ženska nima opore, nego svojo misel, svoj razum, svojo razsodnost. Svobodno mora misliti, razumeti, razsoditi pota, po katerih ji je hoditi", k sodelovanju pa je urednica povabila dr. Ireno Selišnik, dr. Katjo Mihurko Poniž, dr. Vito Žerjal Pavlin, dr. Petro Testen, dr. Ano Cergol Paradiž in dr. Urško Strle, sama pa je prispevala uvodni besedili o Slovenki in njeni prvi urednici Marici Nadlišek Bartol. Več o Slovenki, zgodovinskem kontekstu in usodi urednic je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala dr. Irena Selíšnik, avtorica besedila z naslovom Ivanka Anžič Klemenčič od mlade do "stare" feministke. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Ana Pepelnik o pesniški zbirki Tehno

1. 3. 2018

Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je svojo peto knjigo poezije, Tehno, tesno naslonila na istoimensko glasbeno zvrst, ki temelji na specifičnem, prepoznavnem ritmu – in izrazit ritem je zagotovo ena izmed prepoznavnih lastnosti pesmi, zbranih v njej. Sicer odpira težke teme, kot so poporodna depresija, splav in prijateljeva smrt, izjemno močna stran poezije Tehna pa je prav ubeseditev doživetih, ne pa tudi sentimentalnih ali kakor koli drugače pretiranih čustev in čutenj, povezanih z omenjenimi doživetji. Oddajo je pripravila Tina Kozin.

Primož Cirman o TEŠ 6

22. 2. 2018

Novinar Primož Cirman (1979) je v knjigi NepoTEŠeni predstavil zgodbo o nastanku TEŠ 6, o neverjetni, a vendar resnični zgodbi o sodelovanju predstavnikov lokalnih interesov, državnih politikov in velikega kapitala. Njegova knjiga, ki ima za podnaslov retorično vprašanje Naložba stoletja ali rop stoletja?, lepo rekonstruira potek zgodbe, ki je bila med svojim nastajanjem skrita očem javnosti, njeni razplet pa bodo občutile še mnoge generacije. Več o knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj. Foto: Bojan Puhek Vir: Siol.net

Tone Škrjanec o svoji pesniški zbirki Dihaj

15. 2. 2018

Lani maja je pesnik in prevajalec Tone Škrjanec dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih let, proti koncu lanskega leta pa je pri Centru za slovensko književnost objavil novo pesniško zbirko Dihaj ter se z njo potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznavni podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se zmerom znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je pogovarjal Marko Golja. Že na začetku pogovora je vprašal pesnika, ali raje bere svojo poezijo ali o njej pripoveduje. Pesnik je rekel, da raje bere, zato ne preseneča, da je med snemanjem prebral kar nekaj pesmi, nekajkrat pa se je tudi nasmejal. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Maj Pavček, © LUD Literatura

Simona Semenič o prvenki Me slišiš?

8. 2. 2018

Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, že prej pa je dobila kar tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Lani je objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je (ki je bila prvič predvajana 14. decembra lani) je Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec – v njem je objavila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Foto: Nada Žgank

Milan Dekleva: Gestalt

1. 2. 2018

»Prostor sveta je enoten in se je odrekel gostoljubju,« lahko med drugim preberemo v najnovejši knjigi poezije Milana Dekleve, knjigi z naslovom Gestalt. Posebno enotnost ji daje alegoričnost, ki se, s prispodobo Ustanove, ki se podaljšuje iz pesmi v pesem, razvija v tekstno strategijo. Milan Dekleva se v njej znova kaže kot poglobljen, brezkompromisen in luciden opazovalec sveta tukaj in zdaj, ki mu nikoli ne zmanjka smisla za humor.

Alenka Urh o romanu Evalda Flisarja

18. 1. 2018

Pisatelj, dramatik in urednik Evald Flisar je pred kratkim pri KUD Sodobnost International objavil roman Greh. Z romanom se je vrnil na svoje pisateljske in dramske začetke, k romanu Mrgolenje prahu in drami Kostanjeva krona ter ju predelal, zgostil v novo literarno besedilo ter s sodobno pisavo ubesedil temo incesta, ki vzbuja tesnobo pri bralcih nekoč in danes. Več o romanu je povedala literarna kritičarka in avtorica spremne besede Alenka Urh v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, Evald Flisar pa se je zadnji trenutek opravičil zaradi potovanja v Indijo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Marko Trobevšek o srednjeveški kulturi

11. 1. 2018

Marko Trobevšek je profesor slovenščine na poljanski gimnaziji v Ljubljani. Kot predan učitelj dijakinjam in dijakom pri urah materinščine predstavi tudi kulturnozgodovinski kontekst, od tu pa je bil samo še (dober) korak do njegove bralcu prijazno zasnovane monografije Tisoč let mraka in luči, v kateri je zgoščeno orisal kulturno zgodovino srednjega veka. Trobevšek, ki je tudi odličen prevajalec sodobnega leposlovja, je več o svoji kulturnozgodovinski knjigi, opremljeni z vrsto fotografij, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Kristina Hočevar: Naval

4. 1. 2018

Šesta knjiga poezije Kristine Hočevar, Naval, je posebna že na prvi pogled, saj je trodelna. Vsako knjigo zbirke, pa tudi zbirko kot celoto zaznamuje natančna zgradba, na motivno-tematski ravni pa izostritev nekaterih vprašanj, ki so jih zastavljale že avtoričine prejšnje knjige – in ob njih tudi brezkompromisno odpiranje novih.

Alma M. Sedlar o žvižgačih

28. 12. 2017

Pred kratkim je pri založbi UMCo izšla prva slovenska izvirna monografija o žvižgačih. Napisala jo je dr. Alma M. Sedlar, njen naslov je Žvižgači, mediji in korupcija, njen podnaslov pa Od Snowdena do Breclja. Avtorica v knjigi med drugim piše o problemu, da celo mediji ne prepoznajo žvižgačev kot žvižgačev, zato so ti v svojem boju še bolj ranljivi. Več o fenomenu žvižgačev je v oddaji Izšlo je v živo povedala avtorica, z njo se je pogovarjal Marko Golja, slišali pa boste tudi kratko izjavo dr. Erika Breclja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Nada Grošelj o Emily Dickinson

21. 12. 2017

Leta 1988 je v zbirki Lirika v prevodu Marta Ogna izšel prvi izbor pesmi Emily Dickinson v slovenščini; pred kratkim je v zbirki Kondor izšel nov izbor priljubljene pesnice z naslovom Ta svet ni konec. Izbor je pripravila Nada Grošelj, ki je tudi prevedla pesničine pesmi in nekaj pisem ter prispevala izčrpno spremno besedo. Več o pesnici in njeni poeziji nam je prevajalka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji pa je tudi nekaj pesmi Emily Dickinson, med drugim tista, ki se začne z verzom Po bolečini čustvo zleseni ... Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Simona Semenič o prvenki

14. 12. 2017

Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica kar treh Grumovih nagrad za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Letos je avtorica objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle drame tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je bo Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec, v katerega je združila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Nada Žgank

Primož Čučnik: Ti na S

7. 12. 2017

»Zelo dobro bi se počutil v čistem zvoku, a poezija je narejena iz besed in besede imajo pomen,« pravi Primož Čučnik ob svoji osmi samostojni knjigi poezije, Ti na S, v kateri se njegova ustvarjalnost znova razživi v abstraktnejši pisavi. A to, seveda, ni edina razsežnost knjige: ob abstraktnih pesmih, ki se predajajo predvsem užitku v zvočni in jezikovni igri, lahko v njej beremo tudi pesmi, ki sledijo sanjski logiki in pesmi, izza katerih seva razberljivo osebno izkustvo – ter se ob tem srečujemo z raznolikostjo njihovih glasov.

Marijan Dović: Prešeren po Prešernu

30. 11. 2017

Literarni zgodovinar in teoretik dr. Marijan Dović je doslej objavil več znanstvenih monografij, med drugim Sistemske in empirične obravnave literature (2004) in Slovenski pisatelj (2007), letos pa je v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura izšla še znanstvena monografija Prešeren po Prešernu. Kot napoveduje njen podnaslov Kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika je avtor najprej razložil koncept kulturnega svetnika ter ga ponazoril z vrsto primerov, nato pa berljivo predstavil proces Prešernove povzdignitve v nacionalnega pesnika. Za razliko od mnogih drugih interpretacij Prešernovega mesta v nacionalni zgodovini pa je dr. Dović postavil pesnikovo kanonizacijo v širši evropski kontekst, tako da lahko bralec izve, da poznajo podobne kanonizacije književnikov tudi drugi narodi. Več o Prešernu po Prešernu oziroma o tem, kako je postal Prešeren Prešeren v našem imaginariju, bo povedal dr. Marijan Dović v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

33. SKS - Izšlo je: Uroš Zupan: Sedeti v temi

23. 11. 2017

Uroš Zupan se je leta 1991 z zbirko Sutre najprej predstavil kot pesnik, le nekaj let pozneje, leta 1996, pa je objavil prvo esejistično zbirko Svetloba znotraj pomaranče in se z vsako naslednjo zmerom znova predstavil kot suveren esejist. V esejih piše o osebni izkušnji in se pogosto vrača v odmaknjene, že nekoliko pozabljene svetove mladostnih in tudi sodobnih subkultur, piše o različnih literarnih in glasbenih praksah ter tako pred bralcem oživlja že kar pozabljen svet. To zagotovo velja tudi za zbirko esejev Sedeti v temi. O njej je umetnik prav za publikacijo, ki jo berete, zapisal: “Zares je to, kot večina mojega pisanja, knjiga o času, ki sicer korenini v resničnosti, a se mi z razdalje, ki se zdaj včasih meri še v polovici stoletja, deluje kot čista fikcija.” Tako Uroš Zupan v pisni izjavi, več o svoji zbirki pa bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Iztok Sitar o zgodovini slovenskega stripa

16. 11. 2017

Stripar in publicist Iztok Sitar je pred kratkim objavil kar dve knjigi: pri Založbi /*cf zbirko kratkih esejev o družbeni kritiki in politični (ne)korektnosti v stripu z naslovom Kako je Jaka Racman postal fašist, pri založbi UMCo pa monografijo Zgodovina slovenskega stripa 1927 – 2017. To delo je avtor zasnoval kronološko – na začetku je tako predstavil začetke slovenskega stripa, ko lahko bolj kot o stripu govorimo o protostripu, med drugim je opozoril na Hinka Smrekarja, pozneje pa je zgodovino stripa razčlenil predvsem po generacijah. Tako se lahko bralec seznani z ustvarjalci različnih generacij in poetik, med katerimi najverjetneje izstopajo Marjan Amalietti, Miki Muster, Božo Kos, Kostja Gatnik, Zoran Smiljanič Tomaž Lavrič, Dušan Kastelic in drugi, posebno poglavje pa je namenil še avtoricam. Več o monografiji bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Igor Modic (Delo)

Irena Avsenik Nabergoj o protijudovstvu in antisemitizmu v Evropi

9. 11. 2017

Ddr. Irena Avsenik Nabergoj je med drugim objavila literarnozgodovinsko monografijo Ljubezen in krivda Ivana Cankarja ter literarnoteoretsko monografijo Literarne vrste in zvrsti: stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa, pred kratkim pa interdisciplinarno monografijo – ki združuje tudi zgodovino, kulturologijo, zgodovino verstev, antropologijo in psihologijo –, z naslovom Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi. V monografiji je avtorica uvodoma razmišljala o težavah pri sprejemanju drugačnosti, pa o modelih predsodkov o Judih v evropski kulturi, posebno pozornost pa je posvetila preobrazbi protijudovstva v antisemitizem in rasizem, ki poteka v devetnajstem stoletju, v dvajsetem pa kulminira s holokavstom. Več o tematiki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: www.napovednik.com

VERONIKA DINTINJANA: V SUHEM DOKU

2. 11. 2017

Kot je znano, je letošnja dobitnica Jenkove nagrade Veronika Dintinjana. Prejela jo je za svojo drugo knjigo poezije, knjigo z naslovom V suhem doku. Knjiga prepleta tematike minljivosti, svobode, naše majhnosti in vprašanja, kako to sprejeti. Kot je že ob nominaciji opozorila tudi komisija, je Veronika Dintinjana z njo še enkrat pokazala, da je avtorica velike izpovedne in hkrati pripovedne pesniške moči, da združuje najboljše obeh svetov: modernega in klasičnega.

Pater Karel Gržan: 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma

26. 10. 2017

Ob 500. obletnici reformacije je pater Karel Gržan napisal svoje teze in jih objavil v knjigi z naslovom 95 tez, pribitih na vratih svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. Kod vodi pot do osvoboditve in ali je res uresničljiva, je avtor pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC RTV SLO

Dr. Katja Mihurko Poniž o Zofki Kveder

12. 10. 2017

Zofka Kveder je prva pisateljca, katere opus je uvrščen v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Urednica njenih zbranih del je dr. Katja Mihurko Poniž, ki je doktorirala z disertacijo Proza in dramatika Zofke Kveder: reprezentacija ženskosti v bikulturnem prostoru moderne. V Četrto knjigo pisateljičinih zbranih del je uvrstila pisateljičina romana Nada in Njeno življenje ter neobjavljeno kratko pripovedno prozo. Več o značilnostih in odlikah pisateljičinega pripovedništva, predvsem pa o manj znanem romanu Nada, je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Wikipedia Commons

Jernej Županič: Tatar

5. 10. 2017

»Ker nimam lastnosti poezije, / je ne pišem in ne berem,« pravi neki pesniški jaz v knjigi poezije Tatar Jerneja Županiča. Enačiti ta glas s pesnikom bi bilo tako daleč od te poezije, kot to, da bi jo imeli za lirično. Skrajno daleč, torej, in njena govorica s svojim zaprtim referenčnim svetom je tudi prej nedoumljiva kot komunikativna. A kljub temu zelo zanimiva in mestoma prav duhovita. Jernej Županič, sicer tudi prevajalec in kritik, je s svojim pesniškim prvencem gostoval na festivalu Pranger.

Marcel Štefančič, jr. o Črni knjigi kapitalizma

29. 9. 2017

Filmski kritik, urednik, televizijski voditelj, prevajalec in publicist Marcel Štefančič, jr. se je najprej proslavil kot filmski publicist, toda tudi kot tak je v filmih pogosto analiziral družbene pojave. Zato verjetno ne preseneča, da danes slovi kot vznemirljiv analitik sodobne družbe, njenih ekscesov in zdrsov. Njegov opus je neverjeten, saj ne mine leto, da ne bi izdal vsaj knjige ali dveh … Tako je tudi letos, in vendar se zdi, da je njegova Črna knjiga kapitalizma eden izmed vrhuncev njegovega pisanja. Njeno delovno hipotezo povzema že podnaslov knjige (Kako je Zahod izživljal svoje stalinistične fantazije). Kot dober avtor Marcel Štefančič, jr. svojo hipotezo sicer potrdi, toda predvsem naniza toliko informacij in podob o najboljšem vseh svetov, da bralca preplavi. Več o Črni knjigi kapitalizma, ki je bila nominirana za Rožančevo nagrado, je Marcel Štefančič, jr. povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Miha Blažič - N'Toko o svojih esejih

21. 9. 2017

Miha Blažič - N'toko je znan predvsem kot reper, kolumnist in aktivist (trenutno si prizadeva, da Republika Slovenija ne bi deportirala v Republiko Hrvaško dveh beguncev, mladega iranskega glasbenika Ahmada Shameha in Imana Sharhryarja, ki se je v letu in pol bivanja v Sloveniji že naučil slovenščino in se vključil v socialno delo). Sicer pa je Blažič pri Založbi Mladinska knjiga, v njeni zbirki Kultura, objavil knjižni prvenec Samoumevni svet in v njem nanizal več daljših besedil, esejev, refleksij o sodobnem svetu in v njih razumljivo ter argumentirano analiziral med drugim tako značilno slovensko samopodobo in položaj sodobnega prekariata, pa domnevno odrešiteljsko moč sodobne tehnologije in še kaj. Več o zbirki, ki je bila nominirana za Rožančevo nagrado, nam bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, kot glasbeni premor pa bomo slišali nekaj taktov iz njegovega komada Slovenec sem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Renata Salecl o svoji najnovejši knjigi

14. 9. 2017

Leta 2010 je filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl objavila knjigo z naslovom Izbira in v njej analizirala koncept, ki so ga eksistencialisti razumeli kot najvišji trenutek svobode. Nasprotno je avtorica, ki se pri svojih analizah rada navezuje na psihoanalizo, pokazala, da je nenehna izbira vir tesnobe. Tudi v svoji najnovejši knjigi Tek na mestu Renata Salecl analizira mehanizme sodobne ideologije, ideologije vseh ideologij, ki samo sebe vidi kot neideologijo. Avtorica je svoje analize podprla z znanstvenimi besedili, nemalokrat jih je ponazorila z navedki iz sodobnih medijev in popularne kulture, predvsem pa z vsem nam dobro znanimi vsakdanjimi situacijami. Več o svoji zbirki kratkih esejev je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: YouTube

Petra Koršič: Furlanka je dvignila krilo

7. 9. 2017

Knjižni prvenec Petre Koršič, knjiga poezije Furlanka je dvignila krilo predstavlja prvi knjižni izbor iz trilogije pesmi, ki so nastajale med letoma 1996 in 2016. Izrazita individualnost, ki ne izključuje drugega, moč v milini, ostrini, refleksiji, samolastnost in pronicljivost so med vidnejšimi značilnostmi avtoričinega pesniškega glasu. V svojem prvencu Petra Koršič, ob drugem, odpira številna poetološka vprašanja in raziskuje različne oblike dvojine. Knjigo predstavlja v pogovoru s Tino Kozin.

Primož Repar: Trije dnevi v Istri in en dan prej

31. 8. 2017

Primož Repar je filozof in prevajalec Kierkegaarda, izdajatelj in urednik revije Apokalipsa in – ne nazadnje – tudi pesnik. Prvo pesniško zbirko Križ in kladivo je objavil leta 1992, 25 let pozneje pa je je objavil zbirko Trije dnevi v Istri in en dan prej. V zbirki objavljena poezija ima širok tematski razpon, saj sega od osebnoizpovedne lirike o srečni ljubezni do celostnih pesnih podob sodobnega sveta. V Reparjevi poeziji ne manjka filozofskih reminiscenc, takih in drugačnih citatov, toda morda najbolj presenetljiva je njegova navezava na skupino Deep Purple. Tudi o tem pesnik več pove v oddaji, v pogovoru z Markom Goljo.

Franci Just o literarnem ustvarjanju v prekmurskem jeziku

17. 8. 2017

Literarni zgodovinar Franci Just je pri založbi Franc-Franc objavil monografijo z naslovom Veršuši, pripovedávke in zménje o literarnem ustvarjanju v prekmurskem jeziku do leta 1919. Več o prvem delu načrtovane literarnozgodovinske trilogije o prekmurski književnosti je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa je prebral tudi dve pesmi Jožefa Baše Miroslava. Vabljeni k poslušanju. Foto: Miran Hladnik

Sarival Sosič: Starec in jaz

3. 8. 2017

Roman Starec in jaz je romaneskni prvenec Sarivala Sosiča, po poklicu kustosa v Mestni galeriji Ljubljana, po izobrazbi pa učitelja glasbene vzgoje, diplomiranega komparativista, profesorja umetnostne zgodovine in doktorja znanosti. V knjigo, ki jo nedvomno lahko označimo za eno najbolj vznemirljivih in svežih del sodobnega slovenskega leposlovja, je Sosič vnesel svoje poznavanje glasbe, izostren posluh zanjo, prav nič manj pa tudi strast, ki ga očitno veže na glasbo. Roman, ki naj bi zorel 35 let, Sarival Sosič predstavi v pogovoru s Tino Kozin.

Mateja Ratej o Markuzzijevem madežu

27. 7. 2017

Zgodovinarka dr. Mateja Ratej je svojo prvo znanstveno monografijo Ruski diptih: iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS objavila leta 2014, naslednje leto je sledila znanstvena monografija Begunstvo profesorja Tofana: kulturnozgodovinski prerez Maribora v dvajsetih letih 20. stoletja, lani je avtorica izdala podobno zasnovano delo Vojna po vojni: štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja, letos pa je objavila še eno zanimivo mikrozgodovino z naslovom Markuzzijev madež in s podnaslovom Rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni. Tudi tokrat se je oprla na sodne spise in tako pred bralcem po njeni zaslugi oživi zgodba o umoru neznanega moškega daljnega leta 1920 nedaleč od Maribor in o sodnih mlinih, ki jih poganjata človeška zavist in nestrpnost, med njimi pa se znajdejo trgovec italijanskih korenin in njegovi bližnji. Več o knjigi je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Sašo Bizjak

Miha Blažič N'Toko o literarnem prvencu

20. 7. 2017

Miha Blažič N'toko je znan predvsem kot reper in kolumnist. Pred časom je pri Založba Mladinska knjiga, v njeni zbirki Kultura, objavil knjižni prvenec Samoumevni svet. V njem je nanizal več daljših besedil, morda esejev, morda refleksij o sodobnem svetu in v njih razumljivo ter argumentirano analiziral med drugim tako značilno slovensko samopodobo in položaj sodobnega prekariata, pa domnevno odrešiteljsko moč sodobne tehnologije in še kaj. Več o svojih besedilih, ki skoraj praviloma izhajajo iz njegove osebne izkušnje, je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, kot glasbeni premor pa lahko slišite nekaj taktov iz njegovega komada Slovenec sem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Rezman Rezman o romanu Barbara in Krištof

13. 7. 2017

V minulih letih je pisatelj, dramatik, pesnik in kolumnist Peter Rezman ustvaril prepoznaven in prepoznan literarni opus. Za zbirko Skok iz kože je leta 2009 dobil nagrado fabula, z romanom Zahod jame se je leta 2013 uvrstil v ožji izbor za kresnika za najboljši roman minulega leta, z romanom Tekoči trak pa se je Rezman uvrstil med deseterico. S svojim najnovejšim romanom Barbara in Krištof pisatelj sicer ni ponovil uspeha prejšnjih romanov, toda zagotovo je napisal izjemno ambiciozno zasnovano delo o Šaleški dolini, njenem črnem zakladu, mogočnežih in slehernikih. Roman je postavljen v časovni razpon enega dne, od zgodnjega jutra do pozne noči. Njegov junak, antijunak brez imena, neke vrste pisateljev alter ego, se kot poklicni fotograf udeleži celodnevnih slovesnosti, hkrati pa se ob vrnitvi v rojstno dolino sreča s preteklostjo. Več o kompleksno zasnovanem romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v velenjski knjižnici. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: https://i.ytimg.com/vi/56SK9wcZLp4/maxresdefault.jpg

Alen Širca o slovenski baročni literaturi

10. 8. 2017

Literarni zgodovinar in prevajalec dr. Alen Širca je pred časom v knjižni zbirki KUD Logos objavil duhovno- in literarnozgodovinsko študijo z naslovom Slovenska baročna literatura v evropskem kontekstu in s podnaslovom Uvod (podnaslov daje slutiti, da se bo avtor k tematiki zagotovo še vrnil). Več o študiji in njeni tematiki je avtor povedel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Barbara Pogačnik: Alica v deželi plaščev

6. 7. 2017

Deset let po izidu prvenca Poplave in devet let po izidu druge knjige V množici izgubljeni papir je izšla tretja knjiga poezije Barbare Pogačnik Alica v deželi plaščev. Knjigo ob drugem zaznamujejo gost, prispodobično in pomensko bogat jezik, osredotočenost na pogled ženske in prehajanje med prozno in verzno pesemsko obliko. O knjigi, pa tudi o našem pesniškem prostoru, Barbara Pogačnik spregovori v pogovoru s Tino Kozin.

Goran Vojnović o nagrajenem romanu Figa

29. 6. 2017

Pisatelj, publicist in filmski avtor Goran Vojnović je dobil prvega kresnika (in nagrado Prešernovega sklada) za romaneskni prvenec Čefurji, raus!, drugega za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela in pred dnevi še tretjega za svoj tretji roman Figa. V njem je ustvaril galerijo človeških usod iz različnih generacij, njegovi (anti)junaki pa se odločajo, kot se odločajo, tudi zapuščajo bližnje, hkrati pa so ljudje iz krvi in mesa. Zagotovo gre za pisateljev psihološko najbolj kompleksen roman, izjemen je tudi po svoji pripovedni zasnovi s preudarno in prefinjeno izpeljano časovno strukturo. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je (ki je bila premierno na programu 2. marca letos), v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: http://www.readcentral.org/uploads/files/goran_vojnovic.jpg

Jurij Hudolin o romanu Osnove ljubezni in zla

22. 6. 2017

Jurij Hudolin se je najprej uveljavil kot pesnik, pozneje še kot pisatelj. In kot pisatelj je v svojih pripovednih delih ohranil marsikatero značilnost poezije, med drugim zgoščenost in intenzivnost. Vse to velja tudi za njegov roman Osnove ljubezni in zla. Roman se odlikuje s prepoznavno pripovedno kondicijo, hkrati pa je psihološko pretanjen portret srednjeletnika v labirintu življenja. Več o romanu, predvsem o pripovednem slogu, je Jurij Hudolin povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Matej Družnik

Gorazd Kocijančič o Sineziju iz Kirene

25. 5. 2017

Kulturno-umetniško društvo Logos izdaja kar nekaj profiliranih knjižnih zbirk; ena izmed njih je zbirka Poezije. V njej so pred časom izšle Hvalnice Sinezija iz Kirene. Poslovenil jih je Gorazd Kocijančič in jih dopolnil s spremno besedo in opombami. Več o poznoantičnem oziroma zgodnjekrščanskem pesniku, njegovi poeziji in še čem je prevajalec povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Za pokušino pa je prevajalec prebral tudi nekaj verzov iz Sinezijeve Sedme hvalnice v grščini, celo pa je prebral Renato Horvat. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Gorazd Kocijančič. Foto: Frédérick Houdaer

Roman Rozina o svojem romanu Zločin in ljubezen

15. 6. 2017

Leta 2014 je romanopisec in avtor kratkih zgodb Roman Rozina dobil nagrado modra ptica za najboljši roman za delo Županski kandidat Gams. Z romanom je pisatelj dokazal, da ga vznemirja sodobnost in da spretno pripoveduje zgodbo. To velja tudi za njegov roman Zločin in ljubezen. V njem je celostno analiziral položaj knjige v sodobni (slovenski) družbi. Za nameček je pisatelj oblikoval zgodbo zelo ambiciozno, z več pripovedovalci in tako ustvaril zanimiv in izzivalen roman. Več o njem je povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi. Vabljeni k poslušanju. Foto: Lovro Rozina

Jonatan Vinkler o reformaciji in razstavi Beseda Božja ostane na veke

8. 6. 2017

Na začetku aprila so v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo Beseda Božja ostane na veke. Avtor razstave ob 500-letnici reformacije, literarni zgodovinar dr. Jonatan Vinkler, je razstavo pospremil tudi s katalogom, ki ne vsebuje le fotografij razstavljenih eksponatov, ampak tudi študije Nenada Hardija Vitorovića, Fanike Krajnc-Vrečko, Igorja Grdine in uvodoma njegovo. Več o razstavi (na ogled je bila do 10. junija), katalogu, reformaciji, Luthru, Trubarju in še čem je dr. Vinkler povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marijan Zlobec

Tomo Podstenšek: Papir, kamen, škarje

1. 6. 2017

Papir, kamen škarje, peti roman Toma Podstenška in njegova šesta leposlovna knjiga, zrelo, s posluhom za suspenze in humorne vložke razpira vprašanje, ki avtorja ustvarjalno vznemirja ves čas: vprašanje posameznikove odgovornosti in krivde, pomena in teže njegovih odločitev. Svoj novi roman Tomo Podstenšek predstavi v pogovoru s Tino Kozin.

Tina Batista Napotnik o romanu Tunel

18. 5. 2017

Znanstvenica in pisateljica dr. Tina Batista Napotnik je za kratek čas izgubila službo. Naenkrat je imela dosti prostega časa, ki ga je izkoristila tako, da je napisala romaneskni prvenec Tunel. V njem je opisala usodo štirih romanesknih junakov, ki tako in drugače premagujejo krizo srednjih let. Ena izmed junakinj je tudi biologinja Krista, ki se prav tako spopada s krizo po izgubi službe. Več o romanu, ki se odlikuje s psihološko prepričljivostjo, in sebi je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomek iz romana, ki se je uvrstil med deseterico, ki se potegujejo za kresnika. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Blaž Samec/Delo

Tine Hribar o Nesmrtnosti in neumrljivosti

11. 5. 2017

Na prvi pogled sta nesmrtnost in neumrljivost sinonima. Toda akademik Tine Hribar je v svoji najnovejši knjigi Nesmrtnost in neumrljivost analiziral razliko med njima in kako se pojavljata od prazgodovine dalje. Knjiga, njen podnaslov je Od šamanov do kristjanov, je prvi del trilogije, več o njeni tematiki pa je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: RTVSLO

Gašper Kralj: Rok trajanja

4. 5. 2017

»Precej nenavadno je, da se prvenec tako osredotoča na podrobnosti umiranja,« so besede, s katerimi se začne spremno besedilo Mateja Bogataja k romanu Rok trajanja. In čeprav temu lahko le pritrdimo, je treba dodati, da izjemno artikulirani romaneskni prvenec Gašperja Kralja, doktorja socialne antropologije, ni morbidna knjiga. Je težka, a ne zamorjena, predvsem pa se izvirno, tenkočutno in odkrito sooča s tistim, pred čimer (pre)pogosto zatiskamo oči: z zadnjimi trenutki človeškega življenja, z dejstvom, da ima prav vse na tem svetu svoj rok trajanja. Z avtorjem se pogovarja Tina Kozin.

Slovenski pravični med narodi

27. 4. 2017

Knjiga Slovenski pravični med narodi ni obsežna, obsega manj kot 170 strani, tudi po svoji velikosti ne sodi med velike knjige, toda s svojimi zgodbami pripoveduje o neizmernem človeškem pogumu, o velikih srcih, ki so se v najtežjih trenutkih druge svetovne vojne odločili za težjo pot brez izgovorov, za pogumno, pravo in človekoljubno dejanje. Naziv pravični podeljuje muzej Jad Vašem ljudem, ki niso Judje, a so v letih holokavsta rešili judovsko življenje iz nesebičnih vzgibov. Knjigo Slovenski pravični med narodi sta uredila Irena Šumi in Oto Luthar. V prvi del sta uvrstila pripovedi o pravičnih slovenskega rodu, v drugega pa zgodbe o pogumnih, ki bodo nekega dne morda dobili častni naziv. Prispevke so napisali (ob sourednikih) Boris Hajdinjak, Renato Podberšič, Ivo Jevnikar, Jasna Kontler – Salomon, večina pa jih je napisala Miriam Steiner Aviezer. Več o majhni véliki knjigi sta v pogovoru z Markom Goljo povedala Irena Šumi in Boris Hajdinjak, ob koncu oddaje pa lahko slišite tudi telefonsko izjavo Miriam Steiner Aviezer. Na pobudo dr. Irene Šumi objavljamo še njen elektronski naslov irenasumi@me.com, na katerega ji lahko pišete o človekoljubnih dejanjih iz let holokavsta.

Lučka Kajfež Bogataj o knjigi Planet, ki ne raste

20. 4. 2017

Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj se še kako zaveda, da ne zadošča zgolj znanstveno preučevanje klimatskih sprememb in vseh tistih procesov na Zemlji in na nebu, ki spreminjajo in bodo lahko nepreklicno spremenili naše življenje, ampak da mora o usodi in prihodnosti našega planeta seznanjati širšo javnost. Tako je napisala že več knjig o okolijskih spremembah; naslov njene najnovejše knjige je Planet, ki ne raste. Rastejo tudi naše potrebe in želje, naši posegi v naravno ravnovesje so vse intenzivnejši, dokazov za porušeno ravnovesje je vsak dan več. Avtorica s knjigo nagovarja bralko in bralca zelo sistematično: predstavi osem najbolj perečih problemov, od podnebnih sprememb do kemičnega onesnaževanja, vedno pa nakaže tudi možne rešitve. Toda čeprav je knjiga razdeljena na dele, ni najmanjšega dvoma, da so problemi povezani, da so različne težave del istega procesa in da je porušeno ravnovesje najresnejši izziv za naše življenje na Zemlji. Več o problematiki in še čem je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, dober dan pred dnevom Zemlje, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Lučka Kajfež Bogataj. Foto: Blaž Samec/Delo

Alojz Ihan o zbirki Čas nesmrtnosti

13. 4. 2017

Alojz Ihan je leta 1986 s pesniško zbirko Srebrnik kot meteor zasijal na literarnem nebu; zanjo je zasluženo dobil nagrado Prešernovega sklada. Pozneje je sicer objavil še nekaj odmevnih zbirk, tudi z Jenkovo nagrado nagrajeno Južno dekle (1995), toda Ihan se je bolj in bolj uveljavljal kot imunolog. Vendar se literarnemu ustvarjanju ni povsem odrekel – pisal je pripovedna dela (med drugim roman Hiša (1997)), predvsem pa eseje. Za Državljanske eseje (2012) je dobil še eno ugledno nagrado, Rožančevo. V esejih avtor spretno prepleta medicinsko znanje in premislek o etičnih vprašanjih, ne miži pa niti pred problemi sodobnega slovenstva. Z najnovejšo zbirko esejev Čas nesmrtnosti nadaljuje svojo izzivalno esejistiko s predstavitvijo krionike, nato pa kot poznavalec predstavi, kaj lahko naredi sodobna medicina za optimalno življenjsko dobo, kaj pa slehernik. Ta del knjige bo sodobnemu bralcu v korist pri vsakdanjem življenju, sklepni del pa je prispevek k premisleku o našem odnosu do smrti. Kajti premislek o nesmrtnosti je seveda tudi premislek o smrti, tudi o samomoru. Tako da avtor tudi v svoji najnovejši zbirki esejev ohranja značilnosti svoje vznemirljive esejistike. Več o tematiki zbirke je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC / Slavko Jerič

Ivana Djilas: Hiša

6. 4. 2017

Da ima Ivana Djilas dar tudi za pisanje, ne le za teater, je postalo nesporno pred dobrima dvema letoma, ko je njena lucidna, prostodušna, ostro, a tudi duhovito formulirana Zgodba o neuspehu mahoma osvojila slovensko javnost – obenem pa spodbudila nastanek romana Hiša, ki je nedavno tudi izšel. O njem, o prepletanju družbenega in intimnega, o medgeneracijskih trkih in še o čem Ivana Djilas spregovori v pogovoru s Tino Kozin.

Lara Paukovič o prvencu Poletje v gostilni

30. 3. 2017

Na drugem zavihku romana Poletje v gostilni med drugim piše, da se je njegova avtorica Lara Paukovič rodila leta 1993, da je leta 2015 diplomirala iz primerjalne književnosti z nalogo Vermeer v romanesknem ciklu Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa ter da končuje magistrski študij. Avtorica piše kritike, kratke zgodbe in članke za različne slovenske revije in spletne portale, pri enem izmed njih, pri Koridorju je tudi literarna urednica. Poletje v gostilni je njen romaneskni prvenec. Tako med drugim drugi zavihek knjige, sam roman pa je berljiva podoba študentke Nastje, ki domnevno ve že zelo dosti o življenju, se pa njeno življenje dodobra spremeni, ko v poletnih dneh honorarno dela v srbski gosti nekje v ljubljanskih Črnučah in spozna mladega natakarja. Več o romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Manca Kocjančič

Jera Ivanc o Senekovi tragediji Tiest

23. 3. 2017

Seneka je v obdobju od leta 62, ko se je umaknil iz političnega življenja, in do zaukazanega samomora leta 65, napisal vrsto del, med drugim tragedijo Tiest. Pred časom jo je poslovenila klasična filologinja, dramaturginja in avtorica dramskih besedil Jera Ivanc. Prevod je izšel v zbirki Dialog z antiko (izdaja jo Alma Mater Europaea – Institutum Sudiorum Humanitatis). Po izidu prevajalkine Medeje in Ojdipa v prevodu Braneta Senegačnika je tako Tiest tretja Senekova tragedija v slovenščini in priložnost za pogovor o vznemirljivem avtorju. Pogovor Marka Golje z Jero Ivanc o grozljivem mačevanju kralja Atreja nad bratom Tiestom lahko poslušate tukaj in zdaj. Vabljeni.

Tomo Virk o Jugu, Bartolu in še čem

16. 3. 2017

Že pred četrt stoletja je dr. Tomo Virk v razpravi Lik Klementa Juga v delu Vladimirja Bartola analiziral vpliv legendarnega alpinista na pisateljevo delo, svoje zanimanje za Bartolovo ustvarjalnost in njen duhovnozgodovinski kontekst pa je sklenil pred kratkim s knjigo Bakle in diktatorji, s podnaslovom Jug, Bartol et consortes. Virkova knjiga je precej več kot analiza vplivov, je psihološka biografija avtorja Alamuta, ki je prehodil pod od očaranosti nad Jugom do odčaranosti. Pri snovanju monografije se je avtor in urednik Bartolovega Zbranega dela oprl tudi na pisateljeve dnevnike. Več o knjigi je dr. Tomo Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Igor Zaplatil/Delo

Tadej Golob: Jezero

9. 3. 2017

Leta 2000 je izšla prva knjiga (Z Everesta), pri kateri je (ob Davu Karničarju in Urbanu Golobu) kot avtor sodeloval pisatelj, alpinist in novinar Tadej Golob. Pozneje je Tadej Golob med drugim še zapisal Avtobiografijo Petra Vilfana in objavil obširni intervju z Goranom Dragićem, napisal pa je tudi vrsto leposlovnih del, za mladino romana Zlati zob in Kam je izginila Brina?, za odrasle pa Svinjske nogice (za ta roman je dobil kresnika) in Ali bomo ye! Z romanoma je avtor dokazal, da ni literarna muha enodnevnica, da ima smisel za razgibano pripoved in za slikanje literarnih junakov, vse to pa je potrdil tudi z obsežno kriminalko Jezero. Še več: napisal je zelo berljivo in napeto kriminalko, kar je za slovensko literarno prizorišče precejšnja redkost. Več o kriminalki Jezero je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek.

Goran Vojnović o svojem tretjem romanu

2. 3. 2017

Pisatelj, publicist in filmski avtor Goran Vojnović je dobil prvega kresnika (in nagrado Prešernovega sklada) za romaneskni prvenec Čefurji, raus!, drugega pa za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela. Ali mu bo njegov tretji roman Figa prinesel tretjega kresnika, je ta hip še preuranjeno ugibati, zagotovo pa gre za izjemno zrelo romaneskno besedilo. Avtor je namreč ustvaril galerijo človeških usod iz različnih generacij, njegovi (anti)junaki pa se odločajo, kot se odločajo, tudi zapuščajo bližnje, hkrati pa so ljudje iz krvi in mesa. Zagotovo gre za pisateljev psihološko najbolj kompleksen roman, izjemen je tudi po svoji pripovedni strukturi s preudarno in prefinjeno izpeljano časovno postavitvijo. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: readcentral.org

Andrej Hočevar Dvojna napaka

23. 2. 2017

Po petih zbirkah poezije Andrej Hočevar novo knjigo prvič podpisuje kot prozaist. V delo Dvojna napaka, s podnaslovom Poustvarjene zgodbe, je uvrstil vznemirljivo kratko prozo, ki prefinjeno in hkrati prostodušno odpira razmerje med stvarnim, ustvarjenim in poustvarjenim v leposlovju. Glavni protagonist vseh besedil je namreč – Andrej Hočevar. A morda je za knjigo še pomembneje, da so besedila, zbrana v njej, izjemno berljiva, odlikujejo pa jih dobra zgradba, tekoč jezik z močnimi dialogi, presenetljivi obrati in kompleksni liki. O njej in o svojem odnosu do Andreja Hočevarja Andrej Hočevar spregovori v pogovoru s Tino Kozin.

Miha Kovač in Rok Gregorin o skrivnostnih silah knjižnega trga

16. 2. 2017

V zbirki Bralna znamenja (ureja jo Andrej Blatnik, izdaja pa Cankarjeva založba) je konec lanskega leta izšla strokovna študija z nekoliko literarnim naslovom Ime česa je konec knjige in z zgovornejšim podnaslovom Skrivnostne sile knjižnega trga. Napisala sta jo Miha Kovač, redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, in Rok Gregorin, analitik slovenskega knjižnega trga v Mladinski knjigi. Prvi avtor ponuja širšo sliko knjižnega trga, hkrati pa tudi s številkami odgovori na priljubljene esejistične napovedi o koncu knjige. Drugi avtor s pomočjo statistike zgoščeno predstavi značilnosti slovenskega trga, oba skupaj pa nazorno predstavita vijugavo in skrivnostno pot do knjižne uspešnice. Z njima se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Arhiv Cankarjeve založbe

Nagrajenka Prešernovega sklada Mojca Kumerdej o romanu Kronosova žetev

9. 2. 2017

Pet let po izidu odlične pripovedne zbirke Temna snov se je pisateljica in kritičarka Mojca Kumerdej predstavila z novim romanom Kronosova žetev in zanj zasluženo dobila nagrado Prešernovega sklada. Že z zgodbami v Temni snovi je dokazala, da je kot avtorica brezkompromisna, in takšna je tudi kot avtorica nagrajenega romana. Roman je koncentrična podoba kranjske dežele na prelomu iz 16. v 17. stoletje, ugašanja reformacije in širitve protireformacije, ter galerija človeških usod. Več o romanu, izdanem pri Beletrini, o njegovem zgodovinske kontekstu, polifoniji romanesknih glasov, romanesknem ritmu in še čem, je pisateljica povedala kmalu po izidu romana v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek. Vabljeni k poslušanju. Foto: Jože Suhadolnik

Veronika Dintinjana: V suhem doku

2. 2. 2017

Od izida prvenca leta 2008 je Veronika Dintinjana intenzivno navzoča na našem pesniškem polju, tako njena izvirna poezija kot njeni prevodi pa pričajo o tem, da gre za izjemno natančno, načitano in razmišljujočo avtorico s posebnim posluhom za poezijo. Svojo novo knjigo poezije V suhem doku predstavlja v pogovoru s Tino Kozin.

Marcel Štefančič, jr.: Branje Boba Dylana na klancu

26. 1. 2017

Filmski kritik, urednik, televizijski voditelj in publicist Marcel Štefančič, jr. je doslej objavil več deset knjig, ta hip zadnja je Branje Boba Dylana na klancu. Če je bila Nobelova nagrada za književnost Dylanu nekoliko presenečenje, pa Štefančičeva knjiga to pravzaprav ni. Štefančič, jr. že zdavnaj ni več zgolj filmski kritik, ampak je lucidni opazovalec in interpret družbenih dogodkov in družbenega dogajanja. Njegova knjiga o Dylanu je tako tudi knjiga o Ameriki in njeni kulturi, odlikuje pa se s količino informacij, s pripovedno energijo in zanimivimi interpretacijami. Več o knjigi je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Srbski pesnik Ivan V. Lalić v slovenskem prevodu

19. 1. 2017

V zbirki Nova lirika je konec lanskega leta izšla zbirka izbranih pesmi srbskega pesnika Ivana V. Lalića z naslovom Prostori upanja. Lalić (1931-1996) je bil v srbski liriki samosvoj pesniški glas, ni bil ne modernist in ne tradicionalist, ampak je ubesedoval tradicionalne teme in motive, med drugim tudi religiozne, na izrazito sodoben način. Njegove pesmi je poslovenil Peter Svetina, ki je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo predstavil Lalića in njegovo poezijo. Oddaja se konča s kratkim izborom Lalićevih pesmi v interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Peter Svetina. Foto: www.siol.net