Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Literarni večer

Literarni večer je oddaja, ki predstavlja tako pesnike kot prozaiste vseh časov. V oddaji slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela..

Večer s Severinom Šalijem

26. 10. 2021

Današnji literarni večer smo poiskali globoko v radijskem arhivu. Pesnik in prevajalec Severin Šali, rojen 22. oktobra 1911 v Podliscu pri Dobrniču v Suhi krajini, je prvo pesniško zbirko Slap tišine je izdal leta 1940, med vojno, ko je urejal tudi znano Slovenčevo knjižnico, sta izšli še Srečevanja med smrtjo in Spev rodni zemlji, nato pa je sledil skoraj štiridesetletni pesniški molk, ko je deloval predvsem kot urednik in prevajalec iz francoščine in večine slovanskih jezikov. V zadnjem desetletju življenja pa je izdal še dve pesniški zbirki in dve za otroke. O prvih treh zbirkah je pred natanko petdesetimi leti pripovedoval v oddaji Večer s Severinom Šalijem. ODPOVED: Poslušali ste Večer s Severinom Šalijem, poleg avtorja pa sta v njem nastopila še igralca Vladoša Simšič in Boris Kralj. Oddajo je režiral Hinko Košak, posneta je bila leta 1971.

Kajetan Kovič, pesnik, pisatelj, prevajalec, se je rodil pred devetdesetimi leti

21. 10. 2021

Pesnik, pisatelj in prevajalec akademik Kajetan Kovič se je rodil 21. oktobra pred devetdesetimi leti v Mariboru. Diplomiral je leta 1956 na ljubljanski Filozofski fakulteti iz svetovne književnosti in literarne teorije. Njegovo poklicno življenje se je začelo z novinarskim delom, pozneje pa je bil urednik pri Državni založbi Slovenije. Bil je eden izmed znamenite pesniške četverice, ki je leta 1953 izdala pesniško zbirko Pesmi štirih, za katero je veljalo, da je enkrat za vselej opravila s tako imenovano lopatarsko poezijo, socialističnim realizmom v slovenskem pesništvu. Intimizem, ki so ga Kovič, Zlobec, Menart, Pavček uveljavili, je bil tudi pozneje osrednja značilnost Kovičeve poezije. Avtorica Klara Krapež je pred dvajsetimi leti naredila prerez skozi Kovičev literarni opus. O načinu svojega ustvarjanja je spregovoril tudi pesnik sam.

Večer s prevajalko Radojko Vrančič

19. 10. 2021

Ime prevajalke Radojke Vrančič je tesno povezano z nekaterimi velikimi imeni francoske književnosti - Jeanom Giradouxom, Jeanom Cocteaujem, predvsem pa z Marcelom Proustom in tudi s Choderlosom de Laclosom - od njegovega rojstva je včeraj minilo 280 let. Laclosov pisemski roman Nevarna razmerja pomeni vrh psihološkega romana 18. stoletja, češki pisatelj Milan Kundera pa je delo označil za eno največjih mojstrovin svetovne književnosti sploh. Laclos v njem cinično slika francosko družbo tik pred revolucijo 1789. Oddaja poleg omenjenega romana predstavi tudi nekaj drugih del, ki jih je prevedla Radojka Vrančič, v njej pa o svojem delu spregovori tudi prevajalka sama - Literarni večer je namreč nastal leta 1984. Oddajo je pripravila Djurdja Flere, v njej pa nastopijo: dramski igralci Boris Juh, Lenča Ferenčak, Vladimir Skrbinšek, Majda Potokar, Štefka Drolc, Boris Kralj, Stane Sever, Polde Bibič in Mila Kačič, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Metka Rojc, režija Igor Likar.

Zgodovina neke ljubezni

14. 10. 2021

Naslov Zgodovina neke ljubezni je izbrala avtorica oddaje Mira Miladinovič, v kateri je orisala doživljanje tega čustva, ki se je vnelo med avstrijsko igralko Adele Sandrock in dramatikom Arthurjem Schnitzlerjem, ohranilo pa se je v njunih pismih. Njuna zveza sicer ni trajala dolgo, je pa pustila opazne sledove v Schnitzlerjevi literaturi. Ob oddaji se spominjamo tudi, da bo 21. oktobra minilo okroglih devetdeset let, odkar je Arthur Schnitzler, avstrijski dramatik in romanopisec, umrl na Dunaju.

Marek Vadas, mojster kratke proze

12. 10. 2021

Marek Vadas se je rodil leta 1971 v Košicah na vzhodu Slovaške, kjer je tudi odraščal, nato je v Bratislavi študiral estetiko in slovaščino. Najprej je delal kot revijalni urednik in poročevalec, potem kot oglaševalec. Prvo kratkoprozno zbirko Mali roman je izdal leta 1994. Druga samostojna Vadasova knjiga mikrozgodb Zakaj se matilda smeje pomeni prelomnico v avtorjevi pisavi. Z osrednjima motivoma naravne in nasilne smrti se v njej uveljavi avtorjev smisel za absurdnost, ironičnost, grotesknost, iracionalnost in presunljivo zgodbeno poantiranost, to pa pozneje postane njegov zaščitni znak. Leta 2006 je izšla Vadasova doslej najuspešnejša knjiga Zdravilec, zbirka krajših kratkih zgodb. V njej je združil izročilo slovaških ljudskih pravljic, zglede slovaških modernističnih piscev kratkih zgodb, fantastični in magični realizem – ter vse to cepil na svojo lastno afriško izkušnjo. Ustvarjanje Marka Vadasa v Literarnem večeru z zgodbama iz zbirke Zdravilec in zgodbo Nekaj povedi o ljubezni iz leta 2018 objavljene knjige Slaba soseska predstavlja Andrej Pleterski.

Tadeusz Rożewicz: Priča smrti poezije

7. 10. 2021

V oddaji predstavljamo enega največjih pesnikov 20. stoletja, poljskega književnika Tadeusza Rożewicza (1921-2014). Njegova prva pesniška zbirka Nemir je nastala pod močnim vtisom doživetij iz vojne in okupacije ter boleče izraža zlom humanističnih načel, pozneje pa je Rożewicz v svojih pesnitvah razmišljal o kaotičnosti življenja in izgubljenosti v sodobnem svetu. Oblikovno se je navezoval na poljsko avantgardo. Pisal je o "smrti poezije" in s tem mislil na konec tradicionalne poezije. Oddajo je pripravila Jana Unuk, tudi prevajalka Rożewiczeve poezije. Besedila interpretirajo: Brane Grubar, Ivo Ban in Matej Puc.

Jorge Amado

5. 10. 2021

Jorge Amado je eden največjih in najbolj priljubljenih brazilskih pisateljev. Njegova dela so prevedena v 49 jezikov, pet romanov imamo tudi v slovenščini, med njimi: Viva Tereza, Pastirji noči, Gabrijela, kot nagelj in cimet, trilogija Katakombe svobode. Rodil se je leta 1912, umrl je na začetku avgusta pred dvajsetimi leti. Ob tej obletnici je Tadeja Šergan pripravila oddajo z odlomki iz njegovih del ter orisom njegove misli in življenjske poti.

Hilary Mantel in njena trilogija Wolf Hall

30. 9. 2021

V oddaji predstavljamo angleško pisateljico Hilary Mantel in njeno trilogijo Wolf Hall. Prvi od treh delov bo letos izšel pri Cankarjevi založbi in bo hkrati tudi prvo delo te pisateljice v slovenskem jeziku. Oddajo je pripravila prevajalka tega monumentalnega dela Dušanka Zabukovec.

Fran Levstik: Ob 190. obletnici rojstva

28. 9. 2021

Pred 190 leti se je v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah rodil slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec Fran Levstik. V Literarnem večeru boste slišali odlomke iz zapuščine njegovega dopisovanja z Josipom Stritarjem, Levstikovim rojakom in prijateljem ter dolgoletnim urednikom Zvona, ki je bil skupaj z Levstikom in Jurčičem tudi urednik nove izdaje Prešernovih poezij, ki so izšle v Klasju. Večina pisem se dotika prav teh opravkov, hkrati pa slikovito kaže oba moža v njunem medsebojnem razmerju, ki ni bilo preprosto, ter kulturne razmere med obračunavanjem s staroslovenci, tako na Stritarjevem Dunaju kot v Levstikovi Ljubljani.

Ivan Tavčar: Visoška kronika

19. 2. 2019

Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura  - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.

Dominik Smole: Antigona

15. 12. 2020

Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.

Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času

1. 12. 2020

Vajeni smo interpretacij pesmi Prešernovih Poezij sodobnih dramskih igralcev ob različnih kulturnih praznovanjih, ob Prešernovi 220. obletnici rojstva pa smo sklenili, da izkoristimo redko prednost Radia Slovenija in iz bogatega arhiva v eno oddajo uvrstimo interpretacije dramskih igralcev različnih generacij. Prešernove Poezije interpretirajo: Aleš Valič (Sem dolgo upal in se bal, Slovo od mladosti), Boris Kralj (Glosa), Saša Pavček (Judovsko dekle), Boris Juh (Pevcu, Zdravljica), Vika Gril (Kdor jih bere, vsak drugači moje pesmi sodi - Gazele), Stane Sever (Ni znal molitve žlahtnič trde glave, Zdravljica), Boris Ostan (Elegija svojim rojakom), Saša Mihelčič (Od Lepe Vide), Rudi Kosmač (Kam?), Marija Vera (Magistrale Sonetnega venca), Polde Bibič (Kupido, ti in tvoja lepa starka, Zdravljica), Maja Končar (Nezakonska mati), Ivo Ban (Neiztrohnjeno srce), Marinka Štern (Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne), Milan Štefe (Orglar), Željko Hrs (Sveti Senan), Branko Jordan (Zdravljica), Pavle Ravnohrib (Zdravljica), Iva Zupančič (Zdravljica), Zvone Hribar (Zdravljica), Jurij Souček (Zdravljica). Glasbeno oblikovanje: Darja Hlavka Godina.