Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Raziskujte

Wojciech Błażejczyk in dunajski Klangforum

27. 10. 2021

Založba Kairos je s štirimi ploščami v središče postavljajo poljsko glasbeno ustvarjalnost zadnjih generacij. Izbrali smo glasbo Wojciecha Błażejczyka (plošča nosi naslov General theory of relativity, Splošna teorija relativnosti), ki z angažirano noto in veščim skladateljskim peresom skuša z glasbeno in izvenglasbeno mislijo zajeti čas postmoderne informacijske razpršenosti in političnega sprenevedanja.

Kultura

27. 10. 2021

Nocoj v Kulturi o novi knjigi Marcela Štefančiča jr. Zadnji film 2.0, obiskali smo razstavo v galeriji P 74 v Ljubljani z naslovom: Onkraj umetniških skupin-novi umetniški aparati in razstavo Marka Jakšeta v Kibli v Mariboru.

Cikel Dvakrat Josip na Prvem programu Radia Slovenija

27. 10. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Onkraj umetniških skupin - novi umetniški aparat v P74

27. 10. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Razstava Marka Jakšeta v Kibeli

27. 10. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Nova knjiga Marcela Štefančiča Zadnji film 2.0

27. 10. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Večer s Severinom Šalijem

26. 10. 2021

Današnji literarni večer smo poiskali globoko v radijskem arhivu. Pesnik in prevajalec Severin Šali, rojen 22. oktobra 1911 v Podliscu pri Dobrniču v Suhi krajini, je prvo pesniško zbirko Slap tišine je izdal leta 1940, med vojno, ko je urejal tudi znano Slovenčevo knjižnico, sta izšli še Srečevanja med smrtjo in Spev rodni zemlji, nato pa je sledil skoraj štiridesetletni pesniški molk, ko je deloval predvsem kot urednik in prevajalec iz francoščine in večine slovanskih jezikov. V zadnjem desetletju življenja pa je izdal še dve pesniški zbirki in dve za otroke. O prvih treh zbirkah je pred natanko petdesetimi leti pripovedoval v oddaji Večer s Severinom Šalijem. ODPOVED: Poslušali ste Večer s Severinom Šalijem, poleg avtorja pa sta v njem nastopila še igralca Vladoša Simšič in Boris Kralj. Oddajo je režiral Hinko Košak, posneta je bila leta 1971.

Mojca Jan Zoran: Otrok

26. 10. 2021

Po besedah kritika Lojzeta Smaska je razlika med enim in drugim – med samosvoje in med enako mislečim - zelo majhna, saj se tako eni kot drugi pridušajo, da jih je veliko, samo da eni, tisti, ki se imajo za Človeka z veliko začetnico, govorijo o množici samosvoje mislečih, oni drugi, ki se imajo za ljudi, pa o množici enako mislečih." To se lepo razgali ob hipotetičnem obisku Jezusa Kristusa na zemlji, ko poskuša igra poslušalca izzvati s psihološko – filozofsko poanto: KAJ BI SE ZGODILO, ČE BI JEZUS KRISTUS RES STOPIL MED LJUDI. Avtorica besedila: Mojca Jan Režija: Aleš Jan Mojster zvoka: Ivo Smogavec Uporabljeni lasbeni odlomki: Maša za štiriglasna zbora Franka Martena v izvedbi Ljubljanskih madrigalistov in Requiem Lloyda Webbra. Urednica in producentka: Lučka Gruden. Jezus: Brane Šturbej Kristus: Peter Ternovšek Magdalena: Minu Kjuder Otrok: Alenka Tetičkovič Sodelovali so še igralci Marjan Bačko, Bojan Maroševič, Nataša Sirk, Sonja Blaž, Rado Pavalec, Nina Jerman in Pina Babič. Traja: 38:04 Posneto v studiu Radia Maribor decembra 1995.

MIHA KOVAČ

25. 10. 2021

V oddaji objavljamo posnetek pogovora z dr. Miho Kovačem, profesorjem in predstojnikom oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je konec septembra obiskal Izolo, poletno središče projekta Europe readr in tam predstavil svojo knjigo Berem, da se poberem. Miha Kovač ima dolgoletne izkušnje s knjigo, saj je dolgo delal kot urednik, zdaj pa že dve desetletji predava na FF in raziskuje pojave, povezane s knjigo in branjem. Pred časom je sodeloval v mednarodni skupini E-read, ki se je ukvarjala z bralno kulturo v svetovnem merilu in spremembami, ki so jih prinesle nove tehnologije in z njmi drugačne navade. V knjigi Berem, da se poberem se ukvarja z vprašanji, povezanimi z bralnimi navadami danes in skuša z desetimi razlogi utemeljiti, zakaj še brati v digitalnih časih.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

26. 10. 2021

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

muzikal Vse je mogoče, 2. del

26. 10. 2021

Dobrodošli v drugem dejanju muzikala Vse je mogoče, ki je postavljen na krov potniške čezoceanke, ki pluje iz New Yorka v London in na katerem je tudi barska pevka Reno Sweeney (reno svini). Njen prijatelj Billy Crocker (bili kroker) je na ladji slepi potnik, tako zelo si namreč želi biti blizu svoje ljubezni Hope Harcourt (houp harkort), a težava je v tem, da je Hope zaročena s premožnim lordom Evelynom Oakleightom (evelinom ouklijem). Del tega ljubezenskega trikotnika na luksuzni potniški čezoceanki pa sta tudi javni sovražnik številka 13, Moonface Martin (munfejs martin), in njegova pajdašica Erma (erma). S pomočjo preoblek, plešočih mornarjev in dobrega starega izsiljevanja Reno in Martin združita moči, da bi Billyju pomagala osvojiti Hope.

RAC, Biografski roman o življenju Radka Poliča - 6. poglavje: Barabica med diplomati

26. 10. 2021

"...Ker je bilo v Nemčij v povojnem času neverno, smo imeli spremstvo. Mene je zelo motilo, ker sem bil vajen tavati sam po ulicah, tako kot v Beogradu, Nekajkrat sem vseeno poskusil, ampak je oče vsakič ponorel. To je bilo zame hudo, ker sem bil radoveden in nemiren otrok..." Rac bere Raca. Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Prisluhnite raskavemu glasu, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih. Režiserka: Špela Kravogel Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maja 2021.

Három hölgy a művészet világából

26. 10. 2021

A múlt hétvégén mutatták be Danč-Roth Marika muravidéki textil- és képzőművész monográfiáját. A könyv a művésznő 70. születésnapja alkalmából jelent meg a Lendvai Galéria-Múzeum gondozásában. Adásunk első felében Danč-Roth Marikával beszélgetünk a kiadvány kapcsán. Majd szintén beszélgetés következik Szűcs Nelli színművésszel, aki egy monodráma erejéig Fedák Sári primadonna bőrébe bújt.

Petr Popelka, Josef Špaček in Miroslav Sekera

26. 10. 2021

Petr Popelka, šef dirigent Norveškega radijskega orkestra v Oslu, glavni gostujoči dirigent Filharmonije Janáček Ostrava in gost številnih prestižnih orkestrov in opernih hiš po vsem svetu, je za svoj drugi nastop s Simfoničnim orkestrom Praškega radia izbral kombinacijo češke in nemške glasbe: Bohuslav Martinu: Koncert za violino, klavir in orkester, H. 342 Wolfgang Rihm: Ernster Gesang za orkester Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru, op. 90 Solista: violinist Josef Špaček, pianist Miroslav Sekera.

Sled tisočletij – Dediščina Deželnega muzeja v Ljubljani

26. 10. 2021

Muzej naj shrani vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev. Tako je leta 1823 razmišljal baron Jožef Kamilo Schmidburg o današnjem Narodnem muzeju Slovenije, najstarejši nepretrgano delujoči muzejski ustanovi na Slovenskem, ki se je sčasoma razdelila na več institucij, v 200 letih pa je shranila za 100.000 let zgodovine. Pestro življenje muzeja spremlja dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića Sled tisočletij – Dediščina Deželnega muzeja v Ljubljani, o katerem več v današnji oddaji, v kateri se oziramo tudi v Pariz, kjer se je v nedeljo 24. oktobra sklenil pesniški sejem Marché de la Poésie, ki že skoraj štiri desetletja poteka v osrčju Pariza. Na njem se predstavljajo tako avtorji in avtorice kot tudi založbe, vsi pa so povezani s poezijo. Letošnja izvedba tega festivala je bila v znamenju desete obletnice gostovanj slovenskih pesnic in pesnikov, z organizacijo pa se trudi v Franciji živeča prevajalka in pesnica Mateja Bizjak Petit. Fotografija: Amir Muratović

Potepanja - Barangolások: Budapesti kertek és A reformáció nyomában / Budimpeštanski vrtovi in Po sledeh reformacije

26. 10. 2021

A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Budapesti kertek és A reformáció nyomában című epizódot láthatják. V oddaji Potepanja si s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! oglejte epizodi Budimpeštanski vrtovi in Po sledeh reformacije.

Gledališka laboratorijska produkcija Vse je v redu

26. 10. 2021

"Velikokrat si želim le sedeti v indijanskem šotoru in čakati na boljše življenje." To ni stavek iz oddaje, v kateri bomo govorili tudi o teži trenutka, ki ga v sebi nosijo odraščajoči ljudje, pač pa je nastal kot spontan izraz med laboratorijskim projektom Mesta žensk in Lutkovnim gledališčem Ljubljana, med vajami za predstavo Vse je v redu, ki so jo sooblikovali mladi gledališki ustvarjalci. Gostji v oddaji bosta predstavnici umetniško pedagoške ekipe Nataša Živković in Sara Šabec, podobe iz gledališko - šolskega življenja v karanteni in posebnost doživetji, ki jih tudi v obdobju nihilističnih občutkov mladi ustvarjalci ne bodo pozabili, pa bodo predstavile dijakinje Sinja Smokvina, Tara Klemenčič Belšak in Špela Čekada.

Ljudska umetnost med domom in svetom v Slovenskem etnografskem muzeju

26. 10. 2021

Na novi osrednji razstavi ''Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine Irwin'' v Slovenskem etnografskem muzeju slovenska ljudska umetnost sreča globalno ljudsko umetnost zbirke državljanov države NSK (Neue Slowenische Kunst).

Korejci ne uporabljajo izraza »moj/moje«

26. 10. 2021

Zanimanje za korejski jezik in kulturo v Sloveniji narašča. Spoznavati ju želijo ne le srednješolci in študenti, vse več zanimanja kažejo tudi osnovnošolci. Svojo radovednost lahko potešijo na Inštitutu Kralj Sejong: prvem korejskem jezikovnem in kulturnem centru v Sloveniji, ki je zaživel letos v Ljubljani. V oddaji smo osvetlili lastnosti tega jezika in kulture. Ena izmed zanimivih lastnosti korejščine je, da Korejci ne uporabljajo izraza »moj/moje«, ampak koncept uri – naše.

Arsove spominčice

26. 10. 2021

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Janis Varufakis: Trumpizem postaja po Bidnovi zmagi vse močnejši

28. 10. 2021

Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji Janis Varufakis je prepričan, da postaja po Bidnovi zmagi trumpizem vse močnejši in popolnoma obvladuje republikansko stranko. Nekaj boljših volilnih rezultatov levega političnega tabora po Evropi pa niso niti približno znanilci sprememb v razmerju moči med desnico in levico. Varufakis je zelo kritičen do levice, ki ne izpolnjuje obljub, ki jih je dala volivcem. O krizah, ki se nenehno napovedujejo pa pravi, da se mora najprej končati zdajšnja, da bi se sploh lahko začela nova. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem obisku Ljubljane. Prejšnji teden je na festivalu Indigo sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Katja Štok

Opoldnevnik

26. 10. 2021

Včasih pride prej, pogosto kasneje. Zgodi se, da pride tudi točno. Nekaj je zagotovo. Prišel bo okrog osmih. V ospredju je glasba in domišljave, pronicljive misli najdražjega Mefa na svetu. Draga Misleja Mefa.

Emil Adamič, 2. del

26. 10. 2021

"Čeprav je Emil Adamič pisal tudi glasbo za klavir, orkester in druge glasbene zasedbe, je najbolj znan po svojih zborovskih skladbah. Z zbori je bil povezan vse življenje – najprej kot pevec, pozneje kot zborovodja različnih pevskih sestavov, hkrati pa že od mladih nog tudi kot avtor. Pomembno mesto v skladateljevem opusu predstavlja tudi suita Ljubljanski akvareli. Skladbo sestavlja poetična shema, naravnana na znane ljubljanske kotičke, ki jih Adamič prikazuje v objektivno realističnem ali duhovitem ozračju."

John Beasley - MONK'estra

26. 10. 2021

Beasley prihaja iz ZDA in je letnik 1960. Odraščal je v glasbeni družini, v Texasu. Tako starša kot stric so bili aktivni glasbeniki. Pri osmih letih se je začel učiti klavir, poskusil pa je tudi kitaro, bobne, saksofomn, trobento in oboo. No, na koncu je prevladal klavir in tudi jazz. Ko je bil star dvajset let je nastopil v prestižni Carnegie Hall, z njim pa so zaigrali tudi flavtist Hubert Laws, basist John Patittucci in bobnar Joey Heredia. Poslušajte z Grammyjem nagrajeno ploščo Monkestra Plays John Beasley. Na njej so Beasleyeve originalne skladbe kot tudi kompozicije Theloniousa Monka, Dukea Ellingtona in Milesa Davisa, namreč z Grammyjem nagrajena priredba skladbe Donna Lee.

Paulette McWilliams & Nat Adderley Jr.

28. 10. 2021

Skozi mrežo EBU (Evropska mreža radijskih postaj) smo od avstrijskih kolegov (ORF) pridobili posnetek koncerta ameriške pevke Paulette McWilliams. Julija letos je nastopila na InTönne Jazz Festivalu v Avstriji, v zasedbi pa so zaigrali še trobentač Jim Rotondi, saksofonist Osian Roberts, basist Stephan Kondert, bobnar Jeff Boudreaux in pianist Nat Adderley Jr.

Dobro jutro jazzarji!

27. 10. 2021

Tony Bennett & Lady Gaga: I'Ve Got You Under My Skin (Porter) Big Phat Band: Senor Mouse /(Corea) Jazzmeia Horn: Free Your Mind (Horn) John Beasley: Donna Lee (Davis) Lia Pale: You Will Not Hear Me Leaving (rüegg) Petar Ugrin: Vrelo kamenje (Privšek) Tadej Tomšič & Janez Bončina Benč: Ta noč je moja (Bončina) Melodie Gardot: Moon River (Mancini) The Diva Jazz Orchestra: Estate (Martino) Saxofour: The Joy of Being United (Bramböck) Super Sax & L.A. Voices: The Song Is You (Kern)

Friedrich Rückert: Amaryllis

26. 10. 2021

Nemški pesnik, prevajalec in orientalist Friedrich Rückert je živel v letih od 1788 do 1866. Njegova poezija nam je, Slovencem, slabo poznana, zato bo izbor iz nemške romantične poezije, v kateri bo najti tudi Rückerta in bo izšla pri založbi Družina, toliko bolj zanimiv. Prevajalca sta Brane Senegačnik in Matej Venier, ki je prevedel tudi ljubezenski dvogovor v sonetu z naslovom Amaryllis.

Glasbeni poudarki

26. 10. 2021

Glasbena mladina ljubljanska v Rdeči dvorani Magistrata pripravlja koncert iz cikla Zvoki mladih. V prvem delu koncerta bosta nastopata saksofonist Lan Meden in pianistka Iren Seleljo, v drugem delu pa violinistka Katarina Kralj in pianistka Tanja Šterman. Glasbena matica v Viteški dvorani v Križankah prireja koncert iz cikla Pevski obeti. Na koncertu se predstavljajo mladi pevci sopranistki Tanja Klančnik in Anemarija Štefančič ter baritonist Lovro Korošec. V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah bo koncert z naslovom Navdih dela Christopha Graupnerja, Johanna Sebastiana Bacha, Roberta Schumanna in Carla Frühlinga. Nastopajo klarinetist Mate Bekavac, violončelist Giovanni Gnocchi in pianistka Cornelia Herrmann.

Orkester Slovenske filharmonije in Bruno Weil (W. A. Mozart, L. van Beethoven)

26. 10. 2021

Nemški dirigent Bruno Weil velja za enega od največjih interpretov glasbe dunajskega klasicizma. Na svoji uspešni glasbeni poti je nastopil z najboljšimi svetovnimi orkestri, med drugimi z Berlinsko filharmonijo, Dunajskimi filharmoniki in Orkestrom NHK iz Tokiaa. Tokrat se Bruno Weil predstavlja z interpretacijo Simfonije št. 39 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Uverturo Egmont Ludwiga van Beethovna.

Jazz avenija

26. 10. 2021

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

To noč sem jo videl

26. 10. 2021

Priljubljeni roman To noč sem jo videl, pisatelja, dramatika in esejista Draga Jančarja je doživel tudi gledališko upodobitev na odru mariborske Drame. Režiser Janez Pipan je opravil -romanu zvesto- odrsko montažo. Štiriurno, večjezično uprizoritev je poimenoval scenska balada v treh delih, v kateri je v slogu poetičnega realizma ohranil baladnost in občutenje tragičnosti iz romana. Težko pričakovana uprizoritev je nastala v koprodukciji z dunajskim Burgtheatrom, Jugoslovanskim dramskim gledališčem v Beogradu in Cankarjevim domom. O romanu in nastajanju uprizoritev so spregovorili: Drago Jančar, Janez Pipan, Nataša Matjašec Rošker, Vladimir Vlaškalić, Daniel Jesch, Milan Marić, Milena Zupančič, Martin Kušej in drugi. Avtorica: Marjana Ravnjak

Arnošt Lustig: Molitev za Katarino Horowitz

26. 10. 2021

Zbirka Moderni klasiki (pri Cankarjevi založbi) je v minulih letih (in dobrih dveh desetletjih) obogatila slovensko prevodno književnost z vrsto odličnih pripovednih del. Eno izmed njih je zagotovo roman Molitev za Katarino Horowitz Arnošta Lustiga. V Literarni nokturno smo uvrstili odlomek, ki pripoveduje o Judih, ki verjamejo, da bodo trgovali z nacisti - da si bodo s plačilom kupili svobodo oziroma odhod iz nacistične Nemčije. Nikar ne zamudite.

Dresch Vonós Quartet: Ongaku

26. 10. 2021

Dresch Vonós Quartet: Ongaku. Če vas skomina po svežem prvorazrednem panonskem etnojazzu z velikim E, potem vas tokratno glasbeno druženje s prekaljenim veteranom Mihályjem Dreschem in njegovo zasedbo ne bo pustilo na cedilu.

Ivan Cankar: Zgodba o Šimnu Sirotniku

26. 10. 2021

Eno zgodnjih, a nikakor programsko prezrtih radiofonskih del /1960/, saj gre za klasiko slovenske umetniške radiofonije. Zamišljeno je bilo kot izziv takrat novemu mediju, da na velikih proznih stvaritvah utemelji nove izrazne možnosti radia. Ob realizaciji projekta so se zbrali tedanji najvidnejši radijski ustvarjalci. Prirejevalec Cankarjeve povesti se gotovo uvršča med tiste, ki so se izzivu predali z vsem ustvarjalnim entuziazmom. Prva nagrada na jugoslovanskem radijskem festivalu Ohrid 1961 to samo še potrjuje; sledil ji je širši mednarodni uspeh: besedilo Mejakove priredbe so uprizorili še na osmih evropskih radijskih postajah, v treh so uporabili izvirno glasbo Marjana Vodopivca. Avtor besedila: Ivan Cankar\t Avtor besedila (pesem o Šimnu Sirotniku): Cene Vipotnik \t Avtor priredbe: Mitja Mejak \t Režiser: Mirč Kragelj Dramaturg: Emil Smasek\t Avtor glasbe: Marijan Vodopivec Mojster zvoka: Dušan Mauser \t Šimen Sirotnik: Stane Sever\t Osojniški župan: France Prelestnik\t Prisojniški župan: Stane Potokar\t Prisojniški birič: Jurij Souček\t Osojniški birič: Nace Simončič\t Pisar: Jože Zupan\t Sodelovali so še igralci: Maks Bajc, Anton Homar in Boris Kralj Traja: 47'25'' Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana v aprilu 1960.

Kultura

26. 10. 2021

Nocoj boste v Kulturi lahko videli premiero nove slovenske opere Tomaža Sveteta: Hiša usmiljenja v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, Ljubljano bo obiskal Benjamin Moser, ki je za biografijo Sontag: Her Life and Work leta 2020 prejel Pulitzerjevo nagrado, na Gradu Kromberg pa smo obiskali tudi pregledno razstavo slikarja, oblikovalca in fotografa Franca Goloba.

Razstava del Franca Goloba na gradu Kromberk

26. 10. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Nova opera Hiša usmiljenja

26. 10. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Benjamin Moser v Cankarjevem domu

26. 10. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

21. festival Dvořákova Praga

25. 10. 2021

Simfonični večer s Češko filharmonijo pod vodstvom Tomáša Netopila in z nemškim violinskim virtuozom Christianom Tetzlaffom predstavlja program: Zdenek Fibich: Vihar, op. 46 - simfonična pesnitev Josef Suk: Fantazija za violino in orkester v g-molu, op. 24 Sergej Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu, op. 27

Artevisione Magazine: speciale

25. 10. 2021

Tedenska oddaja o umetnosti in kulturi.

Lilijana Žnidaršič Golec: Humanizem Primoža Trubarja

25. 10. 2021

Dr. Lilijana Žnidaršič Golec je arhivistka za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentka za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani. Njen esej Humanizem Primoža Trubarja, katerega glavnino smo tokrat izbrali, je bil objavljen v reviji Ars et humanitas leta 2010. Vmesne glasbene vložke je pripravil Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz moteta Ecce quomodo moritur iustus Jacobusa Handla Gallusa v priredbi za trobilni kvintet Andreja Missona in v izvedbi članov Trobilnega kvinteta Contrast. Tonski mojster Jernej Boc, bralca Lidija Hartman in Ivan Lotrič.

RAC, Biografski roman o življenju Radka Poliča - 5. poglavje: Barabica med diplomati

25. 10. 2021

Rac bere Raca. "...In sem šel do vojakov, ki sta takrat samo nepremično stala, nista imela menjave. Približal sem se prvemu in videl, da me opazuje, seveda se ni premikal, ker se ni smel. Ko sem bil samo še nekaj metrov stran od njega, sem se obrnil, slekel hlače in mu pokazal nago rit. Ništa, niti trenil ni. Bil sem kar malo razočaran, ampak nisem popustil in sem se lotil še drugega..." Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Prisluhnite raskavemu glasu, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih. Režiserka: Špela Kravogel Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maja 2021.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

25. 10. 2021

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Presihajoče jezero: skrivnostne vodne poti, dokumentarni film

25. 10. 2021

Jezero je, jezera ni! Naravni fenomen Cerkniškega jezera vznemirja okoliške prebivalce in raziskovalce že stoletja. Tako bi verjetno najlaže in z najmanj besedami opisali presihajoče Cerkniško jezero, ki ga je opisal že Janez Vajkard Valvazor v svoji znameniti Vojvodini kranjski. Naravni fenomen, ki že stoletja vznemirja prebivalce in prišleke. Ustvarjalci dokumentarnega filma »Presihajoče jezero« nas nagovarjajo takole: »Ko govorimo o vodi, govorimo samo o sebi…« Scenarij Mira Špan, režija Jasna Hribernik.

Rupel, Kušar, Saraskina, Šumrada

25. 10. 2021

Dimitrij Rupel: Bazar Meta Kušar: Zmaj Ljudmila Saraskina: Dostojevski ur. Janez Šumrada: Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika Recenzije so napisali Ana Lorger, Tonja Jelen, Simon Popek in Iztok Ilich.

Dimitrij Rupel: Bazar

25. 10. 2021

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.

Meta Kušar: Zmaj

25. 10. 2021

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.

Janez Šumrada: Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika

25. 10. 2021

Avtor recenzije: Simon Popek Bere Aleksander Golja.

Ljudmila Saraskina: Dostojevski

25. 10. 2021

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.

Finale tekmovanja Concertino Praga 2021 za soliste, 1. del

25. 10. 2021

Mednarodno tekmovanje Antonina Dvoržaka - Concertino Praga prirejata češka Akademija za glasbo in Češki radio in je namenjeno različnim sestavom ter inštrumentalistom, discipline pa se po navadi ponovijo na tri leta (godala in klavir - trobila in pihala - komorne zasedbe). Letos je zaradi izpada v covidnem letu izjemoma potekalo dvojno tekmovanje, tako so se na 55. tekmovanju pomerili glasbeniki združeni v komorne zasedbe in solisti (pianisti in godalci), pri čemer se na solističnem tekmovanju vsi glabeniki pomerijo skupaj, ne glede na inštrument, ki ga igrajo. Letos so žirijo v predizboru najbolj prepričali 3 pianisti in en violinist, tako so na sklepnem koncertu solističnega dela tekmovanja s Simfoničnim orkestrom praškega radia in dirigentom Vahanom Mardirossianom nastopili pianisti Ryan Martin Bradshaw, Jan Schulmeister in Ildiko Rozsonits ter violinist Mark Anthony Lewin. V prvi oddaji bomo slišali Koncert za klavir št. 1 v g-molu, op. 25 Felixa Mendelssohna Bartholdyja v izvedbi slovaške pianistke Ildikó Rozsonits ter Koncert za violino v d-molu, op. 47 Jeana Sibeliusa v izvedbi nemškega violinista Marka Anthonyja Lewina.

Predstava ob jubileju Slovenskega ljudskega gledališča Celje

25. 10. 2021

Ocenjujemo predstavo ljubljanskega Lutkovnega gledališča po motivih slikanice nemške avtorice in ilustratorke Antje Damm in v režiji Ivane Djilas. Predstavljamo novega uršljana in prvenec lanske uršljanke ter glasbeno predstavo oziroma režiran koncert, s katerim bodo ustvarjalci Slovenskega ljudskega gledališča Celja obeležili jubilej svoje ustanove.

Don Ellis, devetič

25. 10. 2021

Prišli smo do konca sklopa oddaj, posvečenega Donu Ellisu in njegovim nadvse edinstvenim »godbam«. Za konec smo izbrali še štiri posnetke s koncerta, ki je pred pol stoletja potekal v sloviti dvorani Fillmore v San Franciscu, v dvorani, kjer se je rojeval predvsem rock. Slišali boste, kako je k temu prispeval tudi The New Don Ellis Band pod vodstvom Dona Ellisa v skladbah Salvatore Sam, Antea, Old Man's Tear in Great Divide.

Znanost ni monolitna, zato se vedno odpira vprašanje, kateremu strokovnjaku zaupati

25. 10. 2021

Več sto tisoč ljudi po svetu je umrlo zaradi covida-19, a še vedno številni ljudje zanikajo njegovo razsežnost. Znanstveniki so kot odgovor na pandemijo razvili cepiva, tudi že prva poskusna zdravila. Del javnosti pa jim ne zaupa. Kje so razlogi za nezaupanje v znanost, kako naj ta gradi svojo kredibilnost v javnosti in komunicira z njo, kaj lahko stori na tem področju šola? To so vprašanja, o katerih so premišljevali v skupni mesečni oddaji programa Ars Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. Gostje: dr. Rado Fonda, raziskovalec pri družbi za javnomnenjske raziskave SWG, Hanzi Pogelschek, ravnatelj dvojezične Zvezne trgovske akademije, in dr. Sašo Dolenc, fizik, filozof in komunikator znanosti. Vir fotografije: pixabay.com

Saksofonistka Betka Bizjak Kotnik: od sola do kvarteta

25. 10. 2021

V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo predstavili saksofonistko Betko Bizjak Kotnik, eno najbolj uveljavljenih in največkrat nagrajenih slovenskih glasbenic. Saksofonistka Betka Bizjak Kotnik je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Matjažu Drevenšku, izpopolnjevala pa se je na Narodnem regionalnem glasbenem konservatoriju v Lyonu v Franciji pri Jean-Denisu Michatu, kjer je prejela zlato medaljo in prvo nagrado za izvajanje. Leta 2005 je končala specialistični študij saksofona v Ljubljani pod mentorstvom Matjaža Drevenška. V njeni izvedbi bomo poslušali skladbe za solistični saksofon in za komorne zasedbe z različnimi glasbeniki od dua do kvarteta: Solo iz Suite za altovski saksofon in klavir Pavla Šivica, Divertimento za altovski saksofon in klavir Rogerja Boutryja, skladbo Dan za dnem za dva altovska saksofona Urške Pompe in skladbo Rasch Franca Donatonija za kvartet saksofonov. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi del pogovora s saksofonistko Betko Bizjak Kotnik.

Kristina Brenkova – gospa, ki je ustvarila slovensko slikanico

21. 10. 2021

V časih, ko je bila književnost za mladino podcenjena in podhranjena, uredniško delo pa domena moških, je Kristina Brenkova z načrtnim in sistematičnim delom, ki je presegalo obseg urednikovanja, uveljavila slikanico kot vodilni žanr literature za najmlajše, slovenski slikanici, ilustratorjem in Mladinski knjigi pa izborila mednarodno prepoznavnost. Njeno 110. obletnico rojstva so na Mladinski knjigi zaznamovali z obsežno monografijo, albumom Draga Kristina, pri nastanku katerega sta kot urednika sodelovala Andrej Ilc in Alenka Veler.

Emil Adamič, 1. del

25. 10. 2021

Emil Adamič se je rodil na božič leta 1877 na Dobravi pri Ljubljani, iz katere izhaja njegov rod. Družina se je čez dve leti preselila v Ljubljano in kmalu se je začel glasbeno in osnovnošolsko izobraževati – oboje pri sv. Petru, pri katerem je bil njegov oče učitelj in organist. Tako se je začela glasbena pot Emila Adamiča, kot uvod v njegovo glasbo pa predstavljajo skladbe Spominski listi, Zapuščena, Kregata se baba in devojka in suita Iz moje mladosti.

Ana Svetel: O zaljubljenosti

25. 10. 2021

V ponedeljkovem jutru in na začetku novega delovnega tedna: ubesedeno spraševanje o najlepšem čustvu: zaljubljenosti. V pesmi Ana Svetel, tudi pisateljica, razmišlja, kaj se dogaja zaljubljenemu človeku. In kaj sledi.

Glasbeni poudarki

25. 10. 2021

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Jadwiga Malina: Tu

25. 10. 2021

Poljska pesnica Jadwiga Malina, rojena leta 1974, je leta 2016 objavila pesniško zbirko z naslovom Tu. V njej se s pesmimi vrača v svoje otroštvo sredi osemdesetih let v čas, ko je bil svet še preprost in samoumeven, čeprav prežet s socialistično ideologijo in zaznamovan s pomanjkanjem. Izbor iz zbirke v prevodu Katarine Šalamun Biedrzycke interpretira Maja Blagovič.

Kristina Brenk

25. 10. 2021

Kristina Brenk v naši kulturni zavesti živi kot velika pravljičarka, prevajalka ter soustanoviteljica založbe Mladinska knjiga, kjer je dobrih dvajset let delovala kot urednica in si prizadevala, da bi bila mladinska književnost obravnavana enakovredno leposlovju za odrasle. Po njeni zaslugi so slovenske slikanice in ilustratorji postali mednarodno prepoznavni in priznani. V igrani oddaji, ki je bila posneta leta 1986 v režiji Irene Glonar, Kristina Brenk predstavlja svojo pripoved Solsticij. Zgodba tematizira posameznikov obračun s samim seboj na pragu smrti. Intrepretira: Majda Grbac.

Glasbeni portret

24. 10. 2021

V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov.

Dragan Potočnik: Zgodba s kenijskega dvorišča

24. 10. 2021

Dr. Dragan Potočnik je marsikaj: na mariborski Filozofski fakulteti predava zgodovino, med drugim je odličen poznavalec islama, avtor znanstvene monografije o Iranu, objavlja tudi leposlovje, hkrati pa je svetovni popotnik. Leta 2011 je tako pri založbi Pivec objavil Zgodbe z afriških in azijskih dvorišč, zbirko osebno intoniranih potopisov, s katerimi se je predstavil kot diskreten popotnik, opazovalec in prisluškovalec svetov, ki izginjajo. V oddajo Spomini, pisma in potopisi smo iz omenjene knjige uvrstili Zgodbo s kenijskega dvorišča, zgodbo o avtorjevem bivanju med plemenom Turkanov. Nikar ne zamudite.

Koncertne orgelske improvizacije ob stoti obletnici rojstva Primoža Ramovša - v izvedbi Maksa Strmčnika

24. 10. 2021

Improvizatorja so navdahnili odlomki iz dela Via crucis Slovenica – Slovenski križev pot pisatelja in akademika Alojza Rebule, ki je pred leti na njegovo napisal posebno besedilo za oratorij – v latinskem jeziku govori o Kristusovi Kalvariji, v slovenskem je občutena reminiscenca Kalvarije, ki jo je skozi zgodovino doživljal slovenski narod. Koncert je Maks Strmčnik posvetil spominu na prijatelja, prav tako organista, improvizatorja in skladatelja, akademika Primoža Ramovša, ki bi letos praznoval stoti rojstni dan in s katerim sta večkrat improvizirala tudi skupaj.

Nizozemski komorni orkester in oboist François Leleux v Amsterdamu

24. 10. 2021

Nizozemski komorni orkester je petnajstega februarja letos nastopil v dvorani Concertgebouw v Amsterdamu. V dvojni vlogi solista in dirigenta se je predstavil francoski oboist François Leleux, spored pa je bil razpet med glasbo klasicizma in našega časa. V uvodu je zvenela Rapsodija za št. 1 za klarinet in orkester Clauda Debussyja, ki jo je za angleški rog solo priredil Gilles Silvestrini. Sledile so Variacije za orkester na Haydnovo temo Johannesa Brahmsa, nato je bila na vrsti nizozemska prva izvedba skladbe A Freak in Burbank švedskega skladatelja Alberta Schnelzerja, koncertni program pa je zaokrožil še Koncert za oboo v C-duru Josepha Haydna.

Edita Gruberová - ob smrti kraljice koloratur

24. 10. 2021

Seveda ne bomo mogli zajeti vse njene zelo obsežne diskografije, prav tako ne vseh vlog, ki jih je interpretirala v svoji karieri. Poslušali pa bomo odlomke iz oper Čarobna piščal, Lucia di Lammermoor, Seviljski brivec, Ariadna na Naksosu in Figarova svatba.

Pelham Grenville Wodehouse: Ko je očka preklinjal v hindustanščini

24. 10. 2021

Mesec oktober v Humoreskah namenjamo britanskemu mojstru humornega pisanja Pelhamu Grenvillu Wodehouseu,. Tri oktobrske nedelje smo poslušali o Jeevesu in Woostru, danes pa vas vabimo, da prisluhnete zgodbi z naslovom Ko je očka preklinjal v hindustanščini. Očka je polkovnik Reynolds, kri pa mu hitreje požene po žilah njegova hčerka oziroma njen pes, mops Tommy. Zakaj polkovnik preklinja prav v hindustanščini, pa bomo izvedeli v nadaljevanju. Zgodbo je prevedel Matej Juh.

Arsove spominčice

24. 10. 2021

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Simfonični orkester Korejske radiotelevizije in sopranistka Sumi Hwang

24. 10. 2021

Koncert, ki je potekal 1. maja v Centru umetnosti v Seulu v Kužni Koreji, je občinstvu predstavil Štiri poslednjimi pesmimi Richarda Straussa. Strauss se je transcendentalne tematike umiranja prvič lotil že s šestindvajsetimi leti, še bolj prepričljivo pa se je k tej tematiki vrnil v zadnjih dneh svojega življenja – v času, ko so nastale Štiri zadnje pesmi. Leta 1946 je Strauss odkril pesem Večerna zarja velikega nemškega lirika Josepha Eichendorffa in verjetno ga je prav ta pesem pozneje navdahnila za njegov poslednji pesemski cikel. Drugi del koncerta je ponudil Brucknerjevo četrto simfonijo, s katero je skladatelj šele prvič doživel širše priznanje. Nadel ji je naslov Romantična, z glasbo pa je naslikal vzdušje srednjeveškega življenja, ki so ga v devetnajstem stoletju pogosto idealizirali.

INŠPEKTOR JAKA 24.10.

24. 10. 2021

Družbene smisle in nesmisle na iskriv in humoren način vsak teden raziskuje Inšpektor Jaka (Vinko Šimek). Koga je pod satirično lupo ujel tokrat? Izveste vsako nedeljo ob 12.30 na Radiu Maribor.

Intervista al Direttore del Conservatorio di Trieste Roberto Turrin

24. 10. 2021

Nella trasmissione Sonoramente classici l’intervista a Roberto Turrin, direttore uscente del Conservatorio Giuseppe Tartini di Trieste. Nell’intervista, resa alla curatrice e conduttrice della trasmissione Luisa Antoni, Turrin ci presenta un bilancio dei suoi sei anni di direzione. A completare la trasmissione due ascolti dal concerto che ha visto protagonisti il violinista Emanuele Baldini e lo stesso Roberto Turrin al pianoforte, concerto organizzato dall’Istituto di Cultura di Lubiana nel 2007 e registrato dalla nostra emittente.

Koroška poje 2021 - Pesem nas povezuje

24. 10. 2021

Prireditev Koroška poje 2021 je marca potekala drugače kot sicer. Zaradi epidemičnih ukrepov so izjemoma nastopili manjše zasedbe ter pevci in pevke, ki nastopajo kot solisti na mednarodnih odrih. Poustvarili so pesmi, ki so jih zaokrožale misli o spomladanskih in glasbenih lepotah. Solisti in dueti so na snemanju v Kulturnem domu v Pliberku poustvarili koroške ljudske pesmi ter pesmi Antona Nageleta, Josipa Ipavca in Franceta Cigana. Nastopili so Bernarda Fink, Manca Izmajlova, Mateja Zwitter, Katarina Hartmann, Gabriel Lipuš, Irina Lopinsky, Mario Podrečnik in Gregor Einspieler-Springer. Spremljali so jih Ana Tijssen, Tajana Pichler, Katarina Hartmann in Tonč Feinig na klavirju, Edgar Unterkirchner na saksofonu, Mihael Strniša na harmoniki, Benjamin Izmajlov na violini in klavirju ter Janez Gregorič na kitari. Režija Milena Olip.

Robert Bly: Jesen

24. 10. 2021

Ameriški pesnik Robert Bly je podpisal prek 20 avtorskih in prevodnih knjig poezije. V domovini velja za enega izmed tistih avtorjev, ki so pripomogli k uveljavitvi in priljubljenosti pesmi v prozi kot posebne literarne zvrsti. Pesem v prozi Jesen je iz njegove zbirke Seganje k svetu. Interpretira: Klemen Janežič.

Franjo Frančič: Lepo življenje

24. 10. 2021

Pomembna zvrst proze Franja Frančiča v zadnjem času postaja črtica - oblikovno se avtor z njo še vedno opazno navezuje na Cankarja in Gruma, vendar ji da nezgrešljivo svoj, frančičevski pečat. To smo lahko opazili že v njegovih treh besedilih, ki so se uvrstila v ožji izbor za nagrado Arsova lastovka minuli mesec, podobno pa je z izbranimi črticami v tokratni oddaji. Naslov ironično namiguje na vse prej kot lepo življenje otroka, ki odrašča v problematični družini.

Glasbena skrinjica

24. 10. 2021

NULL

John William Sheever: Srečanje

24. 10. 2021

Mimobežno srečanje med očetom in sinom. Trpko zabavna zgodba je posneta po besedilu istoimenske proze ameriškega avtorja, njeno bistvo pa še poudarja režiserjeva odločitev, da oba, očeta in sina, upodablja isti igralec. Avtor besedila: John William Sheever\t Avtor prevoda: Vlado Senica \t Avtor priredbe: Jože Valentič\t Režiser: Igor Štromajer\t Dramaturg: Pavel Lužan Mojstrica zvoka: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc\t Asistent zvoka: Zmago Frece\t Oče in Sin: Dario Varga\t Natakar: Boris Mihalj \t \t Traja: 9'36'' Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 1992.

Camille Saint-Saëns: Samson in Dalila s festivala v Orangeu

23. 10. 2021

Peli so: Frédéric Caton kot Filistejski vojni sel, Marc Larcher in Frédéric Caton kot Prvi Filistejec oziroma drugi Filistejec, Nicolas Courjal kot stari Hebrejec, Julien Véronese kot Abiméleh, Nicolas Cavallier kot Dagónov véliki svečenik, Roberto Alagna kot Samson in Marie-Nicole Lemieux kot Dalila. Posnetek je nastal desetega julija v starorimskem gledališču v francoskem Orangeu, v sklopu tamkajšnjega poletnega festivala. Zbor oper iz Avignona in Monte Carla ter Filharmonični orkester Francoskega radia je vodil Yves Abel.

Moonlight Sky in Big band RTV Slovenija

23. 10. 2021

Poslušano neposredni prenos koncerta zasedbe Moonlight Sky in Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Tadeja Tomšiča iz Siti teatra v Ljubljani.

SVETA GORA

23. 10. 2021

Uničena je z obrazi mrtvih predsednikov.

Katarina Majerhold: Dimnik Mladika

23. 10. 2021

Katarina Majerhold je diplomirala in magistrirala iz filozofije na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Študirala je tudi v tujini, na Danskem in Norveškem. Ukvarja se s filozofijo ljubezni, čustev, filozofskim svetovanjem in etiko, občasno tudi s pisanjem scenarijev za igrane in dokumentarne filme za RTV Slovenija. Piše pa tudi poezijo in kratko prozo, ki ju objavlja v različnih medijih, od revij do radia. Izdala je vrsto knjig, med drugim leta 2015 Ljubezen skozi zgodovino, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Za oddajo smo izbrali odlomek iz njenega daljšega leposlovnega besedila Dimnik Mladika. Ta pripoveduje o umetnškem paru, ki dobi v delo poslikavo visokega dimnika, to pa je povod za avtoričino odstiranje psihologije likov in družbene stvarnosti.

René Anžujski, grad Brissac in prihod v Angers

23. 10. 2021

René Anžujski je bil velik vitez in pretanjen poznavalec lovske umetnosti, ki je pravljični grad v barvah jantarja v kraju Baugé-en-Anjou dvajset kilometrov severneje od Saumurja uporabljal kot svoj lovski dvorec. Ob obisku bližnje lekarne iz 17. stoletja bomo osvetlili tudi zgodbo o Kleopatri in legendo o Tristanu in Izoldi ter se nato mimo gradu Brissac, kjer si je Jeanne-Marie Say vikontesa de Tredern uredila lastno gledališče, odpravili proti ciljni destinaciji današnje oddaje - mestu Angers. Na sporedu bo glasba, ki so jo podpisali Guillaume Duffay, Darius Milhaud, Loyset Compere, Jules Massenet, Frank Martin, Madame de Tredern, Claude Debussy, Orlando di Lasso in Clément Janequin.

Baletna glasba

23. 10. 2021

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Dve muhi na en mah, 15/18

23. 10. 2021

Irenin oče je prepričan, da iz pekarne na sumljiv način odteka denar. Trdno je odločen, da bo prišel stvari do dna. Cene pa medtem ugotavlja, da Boštjan nikoli ne bo zbral dovolj poguma za pravo potezo, zato se odloči, da bo poskusil nagovoriti Karmen, naj ona stori prvi korak. Polde in Pavle imata športni dan, vendar sta nekoliko precenila svoje zmožnosti in se podala na predolg maraton. Cenetov delovni dan se konča pri Fraklju, kjer Ibro čaka na telefonski klic, saj je njegova žena ravno na razgovoru pri župniku. Naposled se izkaže, da je Kadifa dobila službo in največ zaslug za to ima seveda Cene. Ibro je srečen, Cene je tudi vesel in še Boštjan je po dolgem času dobre volje.

Med knjigami in razstavami...

23. 10. 2021

Kakšno je dogajanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu? Kako ustvarja prevode knjig iz madžaščine Sovretova nagrajenka Marjanca Mihelič; iz preteklosti segajo v naš čas knjige Josipa Jurčiča, o čemer so govorili strokovnjaki na simpoziju v Cankarjevem domu. Tudi Yanis Varoufakis, ki je prišel na pogovor s Slavojem Žižkom v Cukrarno, je avtor številnih knjig, uspešnic, prevedenih v tuje jezike. IŠČEM STANOVANJE … Sto let organizirane stanovanjske gradnje je nova razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v Slovenskem etnografskem muzeju pa razstava Ljudska umetnost med domom in svetom. Kaj je videti v dveh novih muzejih v Riminiju?

Arsove spominčice

23. 10. 2021

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Mandara, Kamerun

23. 10. 2021

Mandara je gorovje na meji med Kamerunom in Nigerijo. Zaradi odmaknjenosti in nedostopnosti je bilo v preteklosti marsikomu pribežališče. V preteklih stoletjih so tja bežale skupine ljudi pred trgovino s sužnji, zato je bilo še nedavno stičišče mnogih ljudstev in kultur. Danes mnogi tudi od tam bežijo. V Oddaljenih zvočnih svetovih bomo slišali nekaj primerov glasbe z gorovja na posnetkih iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Kajetan Kovič (1931-2014)

23. 10. 2021

Mineva 90 let od rojstva Kajetana Koviča - pesnika, pisatelja, prevajalca. Poezijo je začel pisati v gimnaziji. Leta 1953 se je uveljavil s 26. pesmimi, objavljenimi v skupinski zbirki z naslovom Pesmi štirih. Objavil je vrsto pesniških zbirk od intimističnih do takih, v katerih so v središču filozofska in eksistencialna vprašanja, približal se je absurdu in se ustalil v klasiki. Pisal je tudi prozo, daljšo in krajšo, zelo pomembno pa je bilo tudi njegovo ustvarjanje za mlade. Bil je tudi izvrsten prevajalec - omenimo samo Rilkeja, Trakla in Holana. Vabimo vas, da prisluhnete dragoceni oddaji iz našega arhiva; gre za zapis, h kateremu so Kajetana Koviča leta 1987 povabili tedanji sodelavci radijskega uredništva za kulturo. V njem je Kajetan Kovič iskreno in pronicljivo razmišljal o svojem delu, ustvarjanju in življenju nasploh.

In je krog

23. 10. 2021

Z avdicijami za nove člane in s koncertom z naslovom In je krog se je začela nova sezona Akademskega pevskega zbora Maribor. Lansko in sezono prej so zboru krojile okoliščine, a pevke in pevci niso mirovali. Tekmovali so na spletu, sodelovali na festivalu v Kopru in sodelovali na spletnih srečanjih z naslovom Oglati ekrani. Zbor je izdal zbirko novosti, uradni začetek nove pevske sezone pa je bil 28. septembra v mariborski dvorani Union koncert z izvedbo novitete Tadeje Vulc In je krog in nastopom sedmih zborovodij izmed 12-ih, ki so jih izbrali za lani napovedano 2. tekmovanje Mateja Hubada, a ga iz znanih razlogov ni bilo. Tako kot se nista uresničila 26. Naša pesem in letos mednarodno tekmovanje Gallus, se tudi zborovodje niso mogli izkazati na tem tekmovanju. Tudi zato si je Akademski pevski zbor z zborovodkinjo Tadejo Vulc zamislil koncert z naslovom In je krog.

Esad Babačić: Pismo

23. 10. 2021

V knjigi Vsak otrok je lep, ko se rodi iz leta 2011, je pesnik in pisatelj Esad Babačić objavil avtorski izbor poezije, ki je nastajala v treh desetletjih. Avtor, ki je imel do takrat za seboj že osem pesniških knjig, je vanjo umestil veliko krajših pesmih, v katerih zaslutimo težnjo, da bi niz občutij strnil v razvidno spoznanje.

Andrej Blatnik: Trg osvoboditve

23. 10. 2021

Od osamosvojitve letos minevajo že tri desetletja, začetki slovenske pomladi pa so seveda še nekaj malega starejši. To menda pomeni, da lahko na tedanje družbeno-politične pretrese in spremembe že pogledamo sine ira et studio, brez pretirane jeze ali vneme torej, in preverimo, kaj natanko se je v hitrem teku let zgodilo s pričakovanji, sanjami, upanji in stremljenji, ki so konec osemdesetih oziroma ob začetku devetdesetih razgibavali Slovenke in Slovence. No, prav tak pogled na pot, prehojeno med junijem 1988, ko so na tedanjem Trgu Osvoboditve v Ljubljani množice protestirale proti aretaciji četverice, in našo današnjo, slej ko prej že posttranzicijsko stvarnostjo, se nam odpre v Trgu osvoboditve, romanu Andreja Blatnika, ki je pred nedavnim izšel pri založbi Goga. In vendar Blatnikovo najnovejše delo ni zgodovinska freska širokega, malodane epskega zamaha, ampak ga lahko beremo kot intimen, ljubezenski roman. Trg osvoboditve namreč pripoveduje o paru, ki se spozna natanko na demonstracijah l. 1988, potem pa spremljamo vzpone, padce in druge zapletene vijuge njunega odnosa. Toda – kako pisatelju uspe to zasebno zgodbo povedati tako, da skoznjo vendarle ugledamo tudi širšo sliko, se pravi slovensko najnovejšo zgodovino, njene vzpone, padce in druge zapletene vijuge? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Andreja Blatnika. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Glasbeni poudarki

23. 10. 2021

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Jazz ars

23. 10. 2021

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

Iztok Geister: Grenkoslad

23. 10. 2021

Zbirka Iztoka Geistra Levitve je prejela nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko leta 2001, njena poglavitna tema pa so biološki pojavi, ki jih je avtor zapisal v obliki razpuščenega pesniškega verza. Tako fotosinteza, kot bomo slišali, postane nekaj dramatičnega, mladi list nekaj liričnega, razmislek o njegovi lepoti pa filozofija.

Te Deum x 4

23. 10. 2021

Dobrodošli ob spremljanju koncerta ansambla Vox luminis in Freiburškega baročnega orkestra ter programa Te Deum x 4. Na posnetek, ki je nastal 26. septembra v Palači lepih umetnosti v Bruslju, so se namreč ujele slavnostne kronanjske skladbe. Najpogosteje so skladatelji za slovesnosti ob kronanjih segali po hvalnici Te Deum, redkeje, npr. v Händlovem primeru, pa tudi po psalmskih besedilih. Omenjena ansambla sta vzela za primere Händlove kronanjske antheme, Te Deum Antonia Caldáre, Concerto grosso št. 8/Coronatio augusta Georga Muffata in Te Deum Michela-Richarda de Lalanda. Nocoj bomo predvajali zadnji dve deli.

Kultura

23. 10. 2021

Nocoj v Kulturi med drugim o premieri predstave v Plesnem Teatru Ljubljana z naslovom Blef, obiskali smo razstavo z naslovom Kdo se boji roza barve v Umetnostni galeriji Maribor umetnice Ksenije Čerče in ujeli zadnji dan dogajanja na festivalu Ignore 5 v Klubu Gromka na Metelkovi.

Festival Ignor 5 v klubu Gromka

23. 10. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

V Kekčevi deželi: razstava Sanje Grcić v galeriji E2RD

23. 10. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Ksenija Čerče v UGM: Kdo se boji roza barve?

23. 10. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Razstava Infern na rimskem Kvirinalu

23. 10. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Premieri predstav Blef in Zvoki izpod kože

23. 10. 2021

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.