Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Raziskujte

Elektrifikacija Slovenije

26. 10. 2021

Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti.

Odpadne sveče

26. 10. 2021

Govorili smo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Bombasztikus építkezés a historizmus jegyében

26. 10. 2021

Történetiség – ennyit jelent a historizmus. De természetesen a 19. század második felében domináló stílus az építészetben olyasmit hozott, amelyre még ma is büszkék vagyunk. Európában és Észak-Amerikában ugyanis ekkor valósul meg a régen leáldozott stílusok újraélesztése. A legjobb táptalajt ehhez az építészet adta, amelynek rengeteg megbízást kellett a valóságba átültetnie.

Sajenje česna

26. 10. 2021

Miša Pušenjak je spomnila, da se bliža čas sajenja česna in spregovorila o drugih, ta čas aktualnih opravilih v zelenjavnem vrtu. Pripravila Metka Perko.

UP: Robi Špiler

26. 10. 2021

Gost 4. oddaje UP v 2. sezoni je Robi Špiler. S Tjašo Štruc obožujeta vrtnarjenje, imata Vrt obilja in celo vrsto sledilcev na družabnih omrežjih. Kot poudarjata sta svoj posel razvila okoli hobija in ne iz hobija. Zato svojih pridelkov ne prodajata, z veliko vnemo in natančnostjo pa predajata znanje o vrtnarjenju in svobodnem življenju z naravo. Z Anjo Hlača Ferjančič in Micem Melanškom, soustanoviteljem Hooray Studios, so med drugim govorili o drugačnem pogledu na podjetništvo, o življenju v majhni hiški in zavestnem omejevanju rasti posla.

Preveč pozornosti na vitaminih!?

26. 10. 2021

Z epidemijo covida se je znatno povečalo zanimanje javnosti za vitamine, še zlasti za vitamin D. Mnogi so prepričani, da lahko prav z njim v prihajajočih tednih in mesecih najbolj učinkovito okrepimo svoj imunski sistem. Kateri vitamini nam še pomagajo v boju proti prehladu, gripi in covidu? Ali se v miligramih ali celo mikrogramih določenega vitamina res skriva sveti gral, ki nas bo obvaroval pred okužbami? Vprašanja o vitaminih smo naslovili na strokovnjake s področja živilske tehnologije, farmacije in biokemije. Sogovorniki Intelekte so: živilska tehnologinja in doktorska študentka na Inštitutu za nutricionistiko Maša Hribar, farmacevt prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo in biokemik prof. dr. Blaž Cigić z Biotehniške fakultete. Pripravlja Iztok Konc. Foto: guvo59/ pixabay

Kuj na kozlanje mi gre

26. 10. 2021

Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.

142 - Dave's cycling trip

26. 10. 2021

Dave isn't exactly a top class athlete... but at least he meant well and did try to practise his Slovene along the way. He did learn a few new words though. KOLESARSKA STEZA - CYCLING LANE, PAUZA - BREAK, KOLESARSKI IZLET- CYCLING TRIP, GUME - TIRES, and to PUMP/FILL the tires is NAPUMPATI/NAFILATI gume. VERIGA is a CHAIN... but Dave and Fani won't be visiting a chain of towns named after the days of the week any time soon... at least not this weekend anyway. They'll be lucky to make it to the next village... for a rogljiček or some pogača :)

Na današnji dan - 26.10.

26. 10. 2021

V tokratnih Spominčicah med drugim tudi o imenitnem planinskem fotografu, ki nam je zapustil neprecenljivo dediščino … Pripravlja Stane Kocutar.

Pravi učbenik o ekologiji morja ob začetku desetletja oceanov

25. 10. 2021

Ob vstopu v Desetletje oceanov 2021-2030, se z morsko biologinjo prof.dr. Alenko Malej pogovarjamo o ogroženih obalnih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake Bay na vzhodni obali ZDA. Predstavila bo poglavitne ugotovitve več kot dvajsetletnega sodelovanja ameriških, hrvaških, italijanskih in slovenskih raziskovalcev pri razumevanju sprememb teh morskih habitatov. V ZDA je prav nedavno izšel zbornik o teh obalnih ekosistemih na prehodu. Na fotografiji je videti polipe uhatega klobučnjaka na ostrigi v Luki Koper Foto: Tihomir Makovec, MBPP-NIB

Kak maš dugo lajtungo

25. 10. 2021

Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.

141 - Bridget Jones

25. 10. 2021

And that's how Dave and Fani's movie night ended… Well at least Dave learned KOKICE is POPCORN, COMPLAINING is JAMRANJE, a SAW is a ŽAGA or MOTORKA, and his SNORING - SMRČANJE is pretty loud.

Miért is pusztulnak gesztenyefáink?

25. 10. 2021

Az egyre hűvösödő időjárásban jó körül állni a gesztenyesütés helyszínét, és várni, hogy kezünkbe vehessük a forró, ropogós szélű, ízes bélű gesztenyét, s vidékükön ilyenkor már kóstolásra kerül a hordókban érő must is.

Tri "strašljive" pred nočjo čarovnic

25. 10. 2021

Jutranji pogovor z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem.

Na današnji dan - 25.10.

25. 10. 2021

V tokratnih Spominčicah med drugim o tem, kaj se je nekaj pred polnočjo pred tridesetimi leti zgodilo v luki Koper in zakaj ima današnji dan praznični predznak … Pripravlja Stane Kocutar.

Kuhinja naših non – dediščina solin: Vloga človeka v solinah - sipe na belo

24. 10. 2021

Glavna zvezda oddaje je sipa, po krivici zapostavljena morska kulinarična dobrota. Zelo priljubljena je le med domačini v Slovenski Istri; v ribarnici pa je redko na voljo. Sipe teknejo v omaki na belo, posebej dobre so pripravljene po domačem receptu Pirančana Sergia Vuka. Razkril nam ga je v Sečoveljskih solinah, zaščitenem območju, ki ga je človek v preteklosti preoblikoval, vendar ob upoštevanju narave in njenih zakonitosti.

Ljudje in zemlja

24. 10. 2021

Konec tedna je predsednik republike Borut Pahor v predsedniški palači podelil naziv inovativni mladi kmet 2021. Naziv je prejel Gregor Slavec iz Knežaka, ki izdeluje sladoled iz kozjega ekološkega mleka. Več kot 70 % slovenskih obdelovalnih površin spada med območja s težjimi obdelovalnimi razmerami. Na teh kmetijah si v novem programskem obdobju želijo učinkovitejšo finančno pomoč. V okviru EIP poteka projekt, pri katerem partnerji proučujejo vpliv pitanja na prirejo govedine vrhunske kakovosti. V Mariboru je septembra odprla vrata Hiša kmetij.

Marta Otič

24. 10. 2021

Tokratna gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Marta Otič, dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Franceta Prešerna v Mariboru. Za zgodovino se je navdušila ko je sama obiskovala osnovno šolo na Prevaljah, ki ji je tedaj ravnateljeval pisatelj Leopold Suhodolčan. Po 43-ih letih dela v šolstvu in dvajsetih letih vodenja šole se je letos upokojila . Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

Kmetijska oddaja

24. 10. 2021

V tokratni Kmetijski oddaji bomo govorili o prednostih prezimovanja govedi in drugih živali na prostem. Obiskali pa smo tudi živinorejsko kmetijo Štrancarjevih na ajdovskem. Oddajo je pripravila Ingrid Kašca Bucik.

Mathias Enard: Cona

24. 10. 2021

Roman Cona sodobnega francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo Cone, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt Jernej Šipoš, gost tokratne 7. strani, je povedal, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Lantierijev most: most, ki mu ni najti para

24. 10. 2021

Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.

Zaključek IMK

24. 10. 2021

Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.

Prodaja sadja in zelenjave v centru Maribora

24. 10. 2021

V Mariboru je v septembru odprla vrata Hiša kmetij - Prodajalna je nadaljevanje sodelovanja šestih kmetij, ki so Mariborčanom že dobro znane, saj so do ukinitve kmečke tržnice več let prodajali živila in pridelke na enem izmed mestnih trgov.

EIP projekt-Kakovost govejega mesa

24. 10. 2021

V okviru Evropskega inovativnega partnerstvo poteka projekt pri katerem partnerji proučujejo vpliv pitanja na prirejo govedine vrhunske kakovosti. Preverili smo, kateri so osnovni cilji tovrstnih raziskav ter kako raziskave potekajo.

OMD v novi kmetijski perspektivi

24. 10. 2021

Več kot 70 % obdelovalnih površin spada pod t.i. OMD- območja s težjimi obdelovalnimi pogoji. Na kmetijah znotraj omd opozarjajo pred sprejetjem strategije kmetijstva, da je sistem ocenjevanja po zastavljenih kriterijih zastarel, želijo si učinkovito pomoč glede na območje in panoge, s katerimi se ukvarjajo in jihh želijo razvijati na takšnih kmetijah tudi v prihodnje.

Na vrtu

23. 10. 2021

V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si

Zanimivi poklici gluhih, izobraževalno-svetovalna oddaja

23. 10. 2021

V tokratni oddaji boste videli gluhega čarovnika in refleksoterapevta, ki podirata mite o tem, da so nekateri poklici za gluhe nedosegljivi. Spoznali boste tudi zobotehnico, harmonikarja in direktorja. Vse povezuje izguba sluha in zadovoljstvo ob opravljanju službe. Glejte nas v soboto, 23. oktobra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Ez történt 1956 őszén a közvetlen környékünkön…

23. 10. 2021

Az 1956-os magyar forradalomról hosszú ideig, az egypártrendszer megszűnéséig nem lehetett őszintén beszélni. Az utóbbi három évtizedben azonban tanulmányok és monográfiák százai, előadások és visszaemlékezések ezrei, valamint interjúk, filmek, emlékműsorok és színielőadások próbálják megismertetni a magyar nemzet 20. századi történelmének legfényesebben tündöklő eseményét.

O živalih in ljudeh

23. 10. 2021

Ob velikem številu neželenih zapuščenih mačjih mladičev opozarjamo na pomen kastracij in sterilizacij ter predstavljamo nekaj mačk, ki potrebujejo ljubeč dom. Čeprav na Koroškem nimajo Zavetišča za živali, pa imajo nekaj društev, ki skrbijo za zavržene živali. Eno od teh je ustanovila družina Rakovnik. Svetujemo, kakšne mačje posipe izbrati in kako poskrbimo za mačja stranišča notranjih mačk. Srečali smo se s Francozinjo Emmo, ki svojo strast do raziskovanja tujih dežel s kolesom deli z najboljšim pasjim prijateljem Djongom. Skozi oči biologa v Tropski hiši, bomo tokrat spoznavali želve. ozivalih@rtvslo.si

Želve v Tropski hiši

23. 10. 2021

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

Emma in Django

23. 10. 2021

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

Mačji WC

23. 10. 2021

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

Društvo Rubayal

23. 10. 2021

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

V Mariboru selili pamet

23. 10. 2021

V Mariboru je bil v četrtek poseben dan, z živo verigo so namreč selili del gradiva osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu na začasno lokacijo v Trgovskem centru City na Trgu Leona Štuklja. Tja se seli zaradi gradnje težko pričakovanih novih prostorov, ki bodo del Centra Rotovž in ki bodo za zaposlene pomenili varnejše in sodobnejše delovno okolje, za obiskovalce pa prijetnejši prostor in sodobno knjižnično izkušnjo. Verigo je tvorilo približno sedemsto ljudi, ki so poudarjali pomen solidarnosti in primernega odnosa do knjig. Knjižničarji s pomočjo selitvenega servisa selijo skupaj 160 tisoč enot in za približno štiri kilometre polic. Reportažo o dogodku, na katerem je ob pomoči Mariborčanov na začasni dom pripotovalo tisoč knjig poezije, je pripravila Irena Kodrič Cizerl.

Expo Dubaj, Untouched by Light, Južna Amerika

23. 10. 2021

V turistični oddaji smo se odpravili na mednarodno razstavo Expo Dubaj. Tam se ta konec tedna mudi mariborska delegacija, rdeča nit predstavitve pa bo zgodba o najstarejši trti. V oddaji še o penini Untouched by Light iz kleti Radgonske gorice, ki ji je Gospodarska zbornica podelila zlato priznanje za inovativnost. Že drugič zapored pa se radijsko odpravljamo po Južni Ameriki. Pripravila Nataša Kuhar.

ŽEMELJŠEK

23. 10. 2021

Velikokrat ne vemo, kako uporabiti ostanke kruha ali žemelj, da jih ne bi zavrgli. Danes predstavljamo recept za okusno in preprosto zlivanko – po domače žemeljšek –, ki bo v hladnih jesenskih dneh okusen zajtrk ali malica.

Sosed je kupil "novi" avto

23. 10. 2021

Tokrat KiKs začnemo kar s primerom: »Sosed je kupil nov avto.« Je kupil nov avto ali novi avto? Je kruh, ki ste ga danes kupili v trgovini, ržen ali rženi? Osnovna oz. nedoločna oblika pridevnika je nov in ržen. Določna oblika pa je tista s črko i na koncu. Ju ločite? Če ju ne in vam razlikovanje med obema povzroča težave, je današnji KiKs – Kratka informativna koristna slovenščina pravi naslov za vas. Pripravila ga je Darja Pograjc.

Sladki pelin na pravi način

23. 10. 2021

V Zeliščarnici Sanja Lončar predstavlja načine, s pomočjo katerih iz sladkega pelina izlužimo največ artemizinina, zdravilne učinkovine, ki je med drugim glavna sestavina zdravila zoper malarijo, učinkuje pa tudi pri drugih vročičnih stanjih, pri blaženju bolečin itd. Pripravlja Metka Perko.

Majda Smrekar

23. 10. 2021

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Alpe-Donava-Jadran

22. 10. 2021

Boja proti plastiki in iskanja rešitev za njeno razgradnjo se uspešno lotevata mladi madžarski raziskovalki in podjetnici. Patentirali sta koktejl bakterij, ki se hranijo s plastiko. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so za žlahtnjenje zelja izumili nov biotehnološki postopek, pri žlahtnjenju pšenice pa so poleg novih sort dobili celo novo rastlinsko vrsto. Ob 20. obletnici terorističnega napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku so v Landshutu pripravili razstavi, povezani z umetnikom Fritzem Koenigom in njegovim najbolj znanim delom, monumentalno bronasto plastiko v obliki krogle. Peščene plaže Furlanije - Julijske krajine so, zaradi plitve in mirne vode, kot nalašč za varno kajtanje čez vse leto.

Vannak dolgok, amelyek elkerülhetetlenek…

22. 10. 2021

Minden erővel azon volt a magyar királyok legnagyobbja, hogy megnyugtatóan oldja meg utódlását, miután Imre herceg idejekorán hunyt el. Azonban Orseolo Péter és Aba Sámuel nem bizonyultak méltónak a nagy feladatra. Rövid uralkodásuk után pedig minden alattomosság ellenére mégiscsak megnyílt az út a Vazul-ág képviselői előtt, és jöttek azok az igen sikeres királyok, akiknek soha nem is szabadott volna trónra kerülniük.

" Ne smemo dovoliti privatizacije zelenega vprašanja"

22. 10. 2021

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

140 - Styrian dialect

22. 10. 2021

Such are the everyday dialogues in Maribor... However, Dave is learning new words: PRIJAZNI means FRIENDLY, POLJUBITI – TO KISS, ZLOMITI – TO BRAKE, STRANIŠČE is TOILET, PREPIRATI SE – TO ARGUE, POSTAVA is FIGURE, ČUDOVITO means ADORABLE, and STRINJATI SE means TO AGREE.

Veganski burger, veganska hrenovka, veganska klobasa ...

22. 10. 2021

"Zakaj zelenjadarji poimenujete svoje zelenjavno-sadne zmazke in zvarke po mesnih jedeh, če ste toliko proti mesu?" To je eden od zapisov na enem od spletnih forumov, ki je spodbudil temo tokratne oddaje. Zanimajo nas tako imenovana "mesna" imena v veganski prehrani in predvsem, zakaj nekatere zmotijo.

Za seks moram plačati

22. 10. 2021

»Živijo, moje ime je Bojan. Imam cerebralno paralizo. To pomeni, da so se moji možgani ob rojstvu poškodovali, zato težko nadzorujem mišice in gibanje. Težko kontroliram premikanje glave, rok in nog, ravnotežje je včasih problem. Čeprav uporabljam invalidski voziček in ne govorim razločno, so moji starši vedno govorili, da nisem drugačen od drugih. Cerebralna paraliza tako zame ni nobena ovira. Živim normalno življenje, ker so mi ves čas vbijali v glavo, da lahko počnem vse. No ja, čisto vsega ne morem početi. Za seks moram plačati.«

Marija Zidar

21. 10. 2021

Režiserka in scenaristka dokumentarnega filma Odpuščanje Marija Zidar je na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož prejela tri prestižne nagrade. O zahtevnem procesu snemanja, odgovornosti in krvnem maščevanju.

Biblioterapija

21. 10. 2021

Knjige nas zabavajo, sproščajo, so naše prijateljice, naše zaupnice. Knjige, ki jih beremo, nas oblikujejo. Da so knjige zdravilo za našo dušo, knjižnice pa zdravilišča, so verjeli že stari Grki. Tudi danes se knjiga uporablja za zdravljenje, predvsem težjih stisk, anksioznih in depresivnih motenj, pa raznih odvisnosti. Seznam težav in obolenj, kjer lahko knjiga pokaže svojo moč je dolg, terapija, ki ne uporablja tablet, ampak knjigo, pa se imenuje biblioterapija.

Udomačevanje rastlin: Fizikalna uganka Materiali

17. 9. 2021

Fizikalne uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.

Udomačevanje rastlin, oddaja o znanosti

21. 10. 2021

Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?

Udomačevanje rastlin: Svetovna sušna območja

21. 10. 2021

Svetovno širjenje puščav je velik svetovni in ekološki problem, ki ga povzročajo človekove dejavnosti in podnebne spremembe. 6 milijard hektarjev sušnih območij zaseda približno 40 % Zemljine kopenske površine. 10-20 % sušnih območij je degradiranih, med 6 in 12 milijonov km2 sušnih območij pa je v celoti prizadetih zaradi širjenja puščav. Nadaljnje širjenje puščav grozi milijardi ljudi.

Udomačevanje rastlin: Udomačevanje žit

21. 10. 2021

Začetek gojenja trav je pomenil začetek kmetijstva. Udomačevanje je sprva potekalo nenačrtovano. Pozneje je človek začel odbirati tiste rastline, katerih zrnje se v zrelosti ni raztreslo, ampak je ostalo na steblu. To je povzročilo naključno spremembo v dednini. Ko je človek začel potovati, je s seboj vzel tudi semena. In tako so različna žita prišla tudi do nas. V Botaničnem vrtu UM imajo kolekcijsko polje žit, v katerem lahko spremljamo preobrazbo samoniklih trav v sodobna žita.

Ne berite slabih knjig, ker je dobrih preveč

21. 10. 2021

V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei. "Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."

Leopold Volkmer

21. 10. 2021

Spomnili smo se pesnika in duhovnika Leopolda Volkmerja, ki se je rodil pred 280-imi leti v Ljutomeru in velja za prvega slovenskega socialnega pesnika, je pa tudi avtor prve v Mariboru natisnjene knjige v slovenskem jeziku. Pripravlja Stane Kocutar.

Morski bič in kraljestvo strupenih živali

21. 10. 2021

Luka se je sprehajal po plaži, ko ga je nekaj zbodlo v nogo. Bil je morski bič. Noga je izjemno otekla, bolečine so bile neznosne in moral je v bolnišnico. Poškodbe morskih bičev so lahko usodne, a ta zgodba ima srečen konec. Evolucija je organizme opremila s strupi, da se branijo in lovijo svoj plen. Neko pleme na Madagaskarju si je v sodnih procesih pomagalo z zvarkom strupa iz rastlin. Obtoženim so povedali, da bodo nedolžni preživeli, krivi pa umrli. Začuda so nedolžni res preživeli in krivi res umrli. Kako je to mogoče? O strupih vemo dovolj, da lahko pojasnimo še tako nenavadno zgodbo.

RINGLŠPIL

21. 10. 2021

Predstavili smo nov roman RINGLŠPIL avtorja Franja H. Najija. Knjiga je izšla pri Založbi Litera.

191 Osebno z Matejem Mohoričem

21. 10. 2021

Ob koncu kolesarske sezone v Številkah gostimo državnega prvaka v cestnem kolesarstvu Mateja Mohoriča. Član Bahraina je podoživel najuspešnejšo sezono do zdaj, govoril o odnosu s Sonnyjem Colbrellijem, razcvetu slovenskega kolesarstva, najtežjih vzponih, ciljih pred prihodnjo sezono, študiju, prihodnosti ... Vabljeni k poslušanju!

Storž

21. 10. 2021

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja

21. 10. 2021

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain

"Če spanja ni dovolj, si ga možgani vzamejo sami"

21. 10. 2021

Dober spanec je eden izmed temeljev zdravja. O tem, kakšen je kakovosten spanec in zakaj je za možgane tako pomemben, smo v Možganih na dlani že veliko govorili. Kaj pa če si dobrega nočnega spanca preprosto ne moremo privoščiti? Če nam ga preprečuje nočno ali izmensko delo? Kaj se takrat dogaja s spalnimi cikli – jih možgani premoščajo, nadomeščajo ali jih v nekem napol budnem stanju vendarle doživljajo?

139 - Tick

21. 10. 2021

Dave is still alive and has learned a few new Slovenian words... TICK is KLOP and they can be really dangerous. He knows now that NOTHING BIT HIM – NIČ GA NI PIČILO and HE DIDN’T FAINT – NI OMEDLEL. Thank god Fani was so calm and had TWEEZERS - a PINCETA. And it’s true, POISON - STRUP is sometimes hidden in small bottles.

Napredek mobilne fotografije, zaupanje v tehnologijo in Fotkast I Marko Pirc

21. 10. 2021

Marko Pirc zadnji dve leti živi v Stockholmu, zaposlen je v podjetju Profoto. Ponujajo profesionalno studijsko opremo, v zadnjih letih pa se širijo tudi k manj profesionalnim uporabnikom. Pravi, da bo tradicionalna fotografija ostala na sicer visoki ravni, a napredek vidi le še pri mobilni fotografiji. Pogovarjamo se tudi o izjemno visokem zaupanju Švedov (tudi) v tehnologijo in o podkastu, ki ga ustvarja s kolegom Lenartom Kučićem.

Leto Josipa Ipavca

21. 10. 2021

Josip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček in operete trmoglavka, se je rodil v znani šentjurski družini zdravnikov in skladateljev. Ipavci so bili tudi pomembni narodni buditelji, ustanavljali so čitalnice in bili pobudniki taborov. Dolgoletni šentjurski župan Gustav je avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ta ustavil na šentjurski železniški postaji pozdravil v slovenskem jeziku. Pevski zbor pa mu je takrat zapel pesem Slovenec sem. Danes v Šentjurju cveti predvsem ljubiteljska kultura. V tridesetih društvih, od pevskih zborov, dramske skupine, godbe na pihala, do literarnega društva, ustvarja in vadi več kot tisoč ljudi. Skupaj z javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravijo več kot 50 kulturnih prireditev na leto. Šentjur je trenutno tudi med 23. občinami, ki se ponaša s certifikatom mladim prijazna občina.

Frazemi: Babilonski stolp in babilonska služnost

21. 10. 2021

Ali ste že slišali za frazema 'babilonski stolp' in 'babilonska sužnost'? Veste, kaj pomenita in od kod izhajata? Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Ana Kodela, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja.

Sami naši in 'Arheologija nekega obdobja'

20. 10. 2021

V oddaji Sami naši predstavljamo zgodbo o razstavi Romana Bezjaka: Arheologija nekega obdobja / Archeology of an Era. Udeležili smo se tudi ponedeljkovega odkritja spomenika, posvečenega hrvaškemu jezikoslovcu in književniku Ljudevitu Gaju. Govorili pa bomo tudi o sodobnem makedonskem jeziku z Emilijo Neškosko, prejemnico Dekanove nagrade Filozofske fakultete za magistrsko delo z naslovom Koncept makedonskega etimološkega slovarja.

Šahistka Zala Urh, Harvard študentka Ana Breznik, Spodbujanje izkoriščanja geotermalne energije in zelena prihodnost Slovenije, Katera študentska dela lahko opravljamo?

20. 10. 2021

Tokrat smo se pogovarjali z najboljšo mlado šahistko Zalo Urh in z Ano Breznik, ki študira na Univerzi Harvard v Združenih državah Amerike. V rubriki EuranetPlus o spodbujanju izkoriščanja geotermalne energije in zeleni prihodnosti Slovenije, v novi rubriki 'Delaš? Delam!' pa o različnih študentskih delih.

Hrana v času podnebnih sprememb

20. 10. 2021

Kaj danes damo na svoj krožnik, je v luči globalnih podnebnih sprememb postalo del zelo zapletene zgodbe z vrsto daljnosežnih posledic. Spekter človeških dejavnosti, povezanih z pridelavo hrane, njenim transportom, predelavo, prodajo, pripravo in konec koncev tudi z odpadno hrano, dejavnosti torej, ki tvorijo t. i. prehranski sistem, prispeva kar tretjino antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Iz te perspektive se zdi povsem samoumevno, da k resnemu zmanjšanju emisij nujno sodijo tudi globoke spremembe na področju hrane. A tako kot venomer, ko se soočamo z nujnostjo spreminjanja utečenih navad, takšne spremembe niso ne preproste in tudi ne vedno sprejete z razumevanjem. Eno izmed nevralgičnih točk sodobnega prehranskega diskurza denimo predstavlja poraba mesa in drugih živil živalskega izvora. Skozi večji del zgodovine je bila mesna prehrana skoraj izključno v domeni bogatih slojev prebivalstva. To se je skozi drugo polovico 20. stoletja v t. i. razvitem svetu spremenilo. Industrijski način gojenja živali in predelave mesa je omogočil, da je meso postalo sorazmerno poceni in vedno pri roki, naraščanje kupne moči po svetu pa je v zadnjih desetletjih vedno spremljala tudi vse intenzivnejša poraba mesa. Tako se je v zadnjih 50ih letih proizvodnja mesa potrojila in je v letu 2018 znašala 341 milijonov ton. Tri četrtine kmetijskih površin je danes tako ali drugače namenjenih proizvodnji mesa. Okoljski odtis sodobne proizvodnje hrane pa se seveda ne konča pri preštevanju količine toplogrednih izpustov. Hrana je danes dobrina, s katero se v obliki najrazličnejših izdelkov kuje precejšnje dobičke, pri tem pa se ne upošteva dejanske vrednosti oziroma cene izsekavanja (pra)gozdov in krčenja habitatov na splošno, uničujočega vpliva pesticidov na številčnost žuželk ter na vodne in talne ekosisteme, ter vseprisotne prekomerne izrabe vode, čeprav utegnejo biti prav ti dejavniki za pestrost in dolgoročno odpornost življenja na planetu še celo bolj odločilni. In potem smo tu mi, posamezniki in posameznice, potrošniki in potrošnice, ki naj bi s svojimi lastnimi prehranskimi izbirami tudi pomagali usmerjati prihodnje trende v kmetijstvu in prehranski industriji v bolj trajnostne vode, pri tem pa imamo glede tega, kaj je za nas prava in ustrezna prehrana zelo različna – in včasih diametralno nasprotna - mnenja. Nekaj vidikov te zelo kompleksne in prepletene zgodbe, katere del vendarle vsi skupaj smo, smo naslovili v tokratnih Glasovih svetov. V pogovoru so sodelovale izr. prof. dr. Andreja Vezovnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Živa Kavka Gobbo iz društva za sonaravni razvoj Focus in Nika Tavčar iz Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Foto: Pixabay,cc

Toldi nagy ereje

20. 10. 2021

Toldi Miklóst a közhiedelemmel ellentétben nem a nép képzeletvilága teremtette, és került át onnan a magyar klasszikus irodalomba. A nagy erejéről ismert hős a 14. században élt bihari birtokos nemesként. A most következő, róla szóló monda, dr. Varga József nyugalmazott egyetemi tanár szerint, vidékünkön kevésbé ismert. Ezért választotta mai adásának témájául.

Osteoporoza

20. 10. 2021

20. oktobra zaznamujemo svetovni dan osteoporoze, zato tej bolezni krhkih kosti namenjamo Minute za zdravje. Sogovornika Metke Perko sta bila zdravnica Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, in endokrinolog doc. dr. Tomaž Kocjan.

Malo ga pegla

20. 10. 2021

Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.

Vsaka "zdrava prehrana" ni za vsakega

20. 10. 2021

Ko uporabimo izraz zdrava prehrana, večina naredi miselni preskok na točno določena živila in načine prehranjevanja. Mario Sambolec, specializiran strokovnjak za prehrano in predavatelj Fitnes Zveze Slovenije, zato opozarja tudi na negativne posledice brezglavega in strogega sledenja vsesplošno prisotnim navodilom zdravega prehranjevanja, ki so lahko tako fizične, recimo kronično pomanjkanje energije, kot tudi psihološke.

138 - Google knows more than Fani

20. 10. 2021

History is a wonderful thing. It teaches us about important things that happened in the past. Like about the RUINS OF A CASTLE – RAZBITINE GRADU, a PUBLIC BATH – JAVNO KOPALIŠČE, or even about a YOUNG SHOEMAKER - ČEVLJARČEK that saved a city. But on the other hand, there is a saying which says “Happy wife, happy life”. And as our Irish friend learned, no matter how much Google knows, you should at least listen to your better half or let her enjoy just watching a BEAUTIFUL VIEW – ČUDOVIT RAZGLED, if you don’t want trouble in paradise…

Potep po zahodni obali ZDA in glasbena scena Seattla

19. 10. 2021

V tokratni oddaji Poglobljeno smo potovali. Z radijskim sodelavcem Igorjem Pavkovičem smo se potepali po delu zahodne obale ZDA. Med drugim smo se ustavili v Seattlu, v zvezni državi Washington, in se čez državo Oregon spustili do San Francisca v Kaliforniji. Igorju je bila glasbena scena Seattla že od nekdaj blizu, pred petimi leti pa sta se s partnerko Lucijo Golčer tja odpravila na povabilo sorodnikov. Spoznala sta različne kraje in ljudi in raziskovala glasbeno zapuščino tega multikulturnega mesta.

Šempetrska vijolica

19. 10. 2021

Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času avstro-ogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijoličaste in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah.

Varčevanje z energijo pri ogrevanju

19. 10. 2021

Ob začetku kurilne sezone smo govorili o varčevanju z energijo pri ogrevanju. Katera so zlata pravila in praktični ukrepi pri tem varčevanju in kako pomembno vlogo ima učinkovita raba energije v energetiki, je Theodorju Bostiču razložil svetovalec iz Energetske agencije za Podravje, Marko Rojs.

UP: Sandra in Nadja Keržan

19. 10. 2021

Sestri Sandra in Nadja Keržan sta pred šestimi leti iskali službo in ker redne zaposlitve ni bilo na vidiku, sta se odločili, da si bosta priložnost ustvarili sami. Odprli sta spletno trgovino z ekološkimi čistili, prve pakete sta pošiljali kar iz Nadjine sobe. Prvi velik preskok sta naredili čez šest mesecev, ko sta najeli prostore. Sledilo je odprtje (fizične) trgovine ter razvoj lastne linije čistil Okay. Ob vseh uspehih pa tudi številni izzivi: od iskanja sodelavcev, do epidemije in prekinjenih dobavnih verig ter višjih cen surovin.

Gnojenje

19. 10. 2021

V rubriki Sejemo nasvete tokrat nismo sejali, ampak gnojili. Miša Pušenjak je govorila o jesenskem gnojenju vrta s hlevskim gnojem. Pripravila Metka Perko.

Evropska vojska

19. 10. 2021

Vzpon kitajske in relativni zaton ameriške vojaške in gospodarske moči, ruski ozemeljski ekspanzionizem v vzhodni Evropi, kronična nestabilnost v državah Bližnjega vzhoda in subsaharske Afrike … Videti je, da so varnostni izzivi, s katerimi se sooča Evropa, vsak dan težji. V tem smislu se veča število glasov, ki trdijo, da bi Unija nujno potrebovala svojo lastno vojsko. In vendar ni pričakovati, da jo bo tudi dobila. Zakaj ne? – Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili tri predavatelje ljubljanske Fakultete za družbene vede: obramboslovko in nekdanjo ministrico za obrambo, dr. Ljubico Jelušič, pa obramboslovca in dekana FDV, dr. Iztoka Prezlja, ter politologa, strokovnjaka za mednarodne odnose, dr. Boštjana Udoviča. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Chroniques_d_Epenocle (Pixabay)

Vun vrezani foter

19. 10. 2021

Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.

137 - At the swimming pool

19. 10. 2021

What a splash! I can tell you that their KOPALKE – SWIMSUITS, did stay on after that jump. And there were not many KOPALCEV – BATHERS at the KOPALIŠČE – SWIMMING POOL that day, so Fani was happy that Dave bought their VSTOPNICE – TICKETS. And some other words Dave learned today: CELODNEVNA VSTOPNICA – ALL-DAY TICKET, ŠTIRI-URNA VSTOPNICA – FOUR-HOUR TICKET, STOPNICE are STAIRS, and a TOWEL is called a BRISAČA.

Hospic

18. 10. 2021

V rubriki Nad leta z nasmehom pa o minljivosti življenja in s tem povezanih spoznanjih. Ob nedavni 25-letnici delovanja smo predstavili prizadevanja mariborskega društva Hospic – spomniti nas želijo na pomen sočutnega spremljanja neozdravljivo bolnih in njihovih svojcev, podpore žalujočim in drugačnega odnosa do smrti; vse to olajša zadnje obdobje življenja.

Dve stoletji od ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem

18. 10. 2021

Deželni stanovi Kranjske so 15.oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej. Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je deželni muzej transformiral v Narodni muzej. Od njega se je l.1944 osamosvojil Prirodoslovni muzej. Že nekaj let Prirodoslovni muzej Slovenije vodi dr. Breda Činč Juhant, od lanskega decembra pa dr. Pavel Car Narodni muzej Slovenije. Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinum, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino. Na fotografiji nekdanji Rudolfinum, sedež Kranjskega deželnega muzeja od l.1888, od začetka 20-ih sedež Narodnega muzeja, od katerega se l.1944 osamosvoji Prirodoslovni muzej foto: Blaž Gutman, NMS

Maš kaki čik za posojit

18. 10. 2021

Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.

A fuzárium gomba nagyon sok gondot tud okozni

18. 10. 2021

A mezőgazdaságban a fuzárium az egyik legelterjedtebb gombabetegség. Minden haszonnövényünket képes megfertőzni, és az általuk termelt toxinok mind az emberi szervezetben, mind az állatoknál komoly egészségügyi problémákat okozhatnak.

136 - Doughnuts

18. 10. 2021

Dave persuaded Fani that ONE DOUGHNUT – EN KROF would not be enough. Dave convinced Fani that the right thing to do would be to get SIX DOUGHNUTS – ŠEST KROFOV, because the 7th would then be FREE - BREZPLAČEN. Dave also learned that MARELIČNA MARMELADA is APRICOT JAM, BOROVNIČEVA MARMELADA is BLUEBERRY JAM, and that Slovenia’s DESSERTS – SLADICE, are sweet, but difficult to pronounce.

Tintin je junak, volk pa bedak

18. 10. 2021

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Andrea, Sicilijanec z vizijo – pomaranče in prosta reja avtohtonih sicilijanskih prašičev kot inovativen projekt

17. 10. 2021

Andrea je študiral fizioterapijo v Milanu in Rimu, potoval po svetu in daleč na Himalaji srečal svojo ženo Poljakinjo ter se vrnil domov na Sicilijo. Pridelava pomaranč je za sicilijanske kmete zelo pomembna, Andrea pomaranče na inovativen način povezuje s prosto rejo avtohtone sicilijanske pasme prašičev. Andrea je človek, ki v sebi združuje različne kreativne poklice, je kmet, okoljevarstvenik, filozof z jasnim pogledom na življenje, spreten pa je tudi v kuhinji pri pripravi pridelkov na posestvu.

Ljudje in zemlja

17. 10. 2021

Ob svetovnem dnevu kmetic predstavljamo članice Društva kmečkih žena in deklet iz Lenarta v Slovenskih goricah. Sadjarji ne pomnijo tako slabe letine kot je letošnja. Obiskali smo sadjarsko izletniško kmetijo Pr' Matijovc v Podbrezju. Tla na katerih poteka kmetijska proizvodnja ob pravilni oskrbi vežejo ogljik. Tovrstno tematiko v projektu Evropskega inovativnega partnerstva raziskujejo tudi slovenski strokovnjaki.

Kmetijska oddaja

17. 10. 2021

Prihaja čas, ko se pripravimo na obnovo sadovnjakov. Svetovali bomo, kako kar najbolje opraviti dela in izbrati prave sadike. V drugem delu pa ob svetovnem dnevu kmetic ponujamo pogovor z Marto Pipan iz Planine pri Ajdovščini.Oddajo je pripravila Ingrid Kašca Bucik.

Dino Pešut: Tatin sin

17. 10. 2021

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Jelenov viadukt, manjši brat Borovniškega viadukta

17. 10. 2021

Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že velikokrat slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki spoznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje Jelenov viadukt. Če ob prihodu v Borovnico niste pozorni, ga lahko hitro spregledate. Darja Pograjc v Napotkih pove, kam se morate ozreti, da ga ne zgrešite.

Svetovni dan kmetic 2021

17. 10. 2021

Organizacija združenih narodov je ob koncu prejšnjega desetletja 15. oktober razglasila za svetovni dan kmetic. Na tak način širšo javnost opozarjajo na problematiko žensk v kmetijstvu. V nadaljevanju vam predstavljamo članice Društva kmečkih žena in deklet iz Lenarta v Slovenskih goricah.

Kmetija pri Matijovcu

17. 10. 2021

Sadjarji ne pomnijo tako slabe letine kot je letošnja. Dozorevanje sadja so pospremila ekstremna temperaturna nihanja - sadjarji so imeli tudi težave s pozebo. Nekoliko lažje bodo izpad pridelka prebrodili manjši sadjarji oz. tisti, kjer sadjarstvo ni prevladujoča panoga. Obiskali smo sadjarsko izletniško kmetijo Pr' Matijovc v Podbrezju, kjer že 11 rod gospodari rodbina Jeglič.

Vloga ogljika v kmetijskih zemljiščih

17. 10. 2021

Tla na katerih poteka kmetijska proizvodnja ob pravilni oskrbi vežejo ogljik, kar lahko vpliva pozitivno na blaženje podnebnih sprememb. Tudi zato je vezava ogljika v organsko snov tal ena od pomembnejših postavk prihodnje evropske podnebno raziskovalne politike.

Na vrtu

16. 10. 2021

V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si

24. festival slovenskega filma Portorož

16. 10. 2021

Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit scenaristke in režiserke Nine Kojime, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne televizijske poročevalke iz Londona.

Mednarodni dan gluhih, izobraževalno-svetovalna oddaja

16. 10. 2021

70 milijonov gluhih po vsem svetu vsako tretjo soboto v septembru praznuje mednarodni dan gluhih. V Sloveniji je letošnjo slavnostno prireditev organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, saj je mednarodni praznik sovpadal z jubilejnimi 90 leti delovanja društva na Slovenskem. Slovesni dogodek je zasenčilo dejstvo, da so gluhi dijaki v rednih šolah ostali brez tolmača. Kakšen je recept za dolgo in uspešno skupno življenje, pa nam bosta povedala gluha zakonca Ivanjšič, ki sta nedavno praznovala biserno poroko. Glejte nas v soboto, 16. oktobra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Naša dejanja so naša prihodnost

16. 10. 2021

Danes je svetovni dan hrane, ki tokrat poteka pod geslom Naša dejanja so naša prihodnost - Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje. V luči aktualnih podražitev slovenska kmetijsko-živilska podjetja opozarjajo, da bo to vplivalo tudi na izbiro hrane. Je pa na izbiro deloma že vplivala tudi epidemija, kažejo raziskave.

O živalih in ljudeh

16. 10. 2021

S Tjašo Kersnik Pirman spoznavamo terapijo za konje. Kako se ženska moč povezuje s konjsko, smo preverili pri pobudnici in stotnici konjenice Kresničke na Koroškem. Jesen je čas prehladnih obolenj pri ljudeh, pa tudi živalih opozarjamo na kužni kašelj pri psih. Prostovoljci Društva Reks in Mila opozarjajo na vse prepogosto zgodbo zapuščenih mačjih mladičev. Tri mlade muce pa tudi iščejo varen, ljubeč dom. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Skrb za zapuščene mačje mladiče

16. 10. 2021

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.